Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam).
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
Po idejah temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija Sapiens in Homo Deus.
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam).
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
Orkester Slovenske filharmonije
Zbor Slovenske filharmonije (Jerica Bukovec)
Komorni zbor Megaron (Damijan Močnik)
Philipp von Steinaecker, dirigent
Nika Gorič, sopran
Jaka Mihelač, bariton
Miran Kolbl, violina
Spored:
Carl Orff: O fortuna! za zbor in orkester iz scenske kantate Carmina Burana
Marjan Kozina: Bela krajina, simfonična pesnitev
Wolfgang Amadeus Mozart:
Batti, batti, o bel Masetto | Bij me, bij me, moj Masetto, arija Zerline
La ci darem la mano | Tam boš roko mi dala, duet Don Giovannija in Zerline
Fin ch’han dal vino | Dokler se pije, arija Don Giovannija
iz opere Don Giovanni, K. 527
Ludwig van Beethoven: odlomki iz Simfonije št. 6 v F-duru, »Pastoralne«, op. 68
IV. Nevihta–Vihar
V. Spev pastirjev–Veselje in hvaležnost ob koncu nevihte
***
Johann Strauss ml.: An der schönen blauen Donau | Na lepi modri Donavi, op. 314, za zbor in orkester
Richard Strauss: Morgen! | Jutri!, op. 27, št. 4, za bariton in orkester
Gaetano Donizetti: Il dolce suono |Tvoj glas premili, arija Lucije iz opere Lucija Lammermoorska
John Williams: Naslovna tema iz filma Schindlerjev seznam
Ludwig van Beethoven: An die Freude | Oda radosti iz Finala, za zbor in orkester iz Simfonije št. 9 v d-molu, op. 125
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam).
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
Po idejah temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija Sapiens in Homo Deus.
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam).
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
Orkester Slovenske filharmonije
Zbor Slovenske filharmonije (Jerica Bukovec)
Komorni zbor Megaron (Damijan Močnik)
Philipp von Steinaecker, dirigent
Nika Gorič, sopran
Jaka Mihelač, bariton
Miran Kolbl, violina
Spored:
Carl Orff: O fortuna! za zbor in orkester iz scenske kantate Carmina Burana
Marjan Kozina: Bela krajina, simfonična pesnitev
Wolfgang Amadeus Mozart:
Batti, batti, o bel Masetto | Bij me, bij me, moj Masetto, arija Zerline
La ci darem la mano | Tam boš roko mi dala, duet Don Giovannija in Zerline
Fin ch’han dal vino | Dokler se pije, arija Don Giovannija
iz opere Don Giovanni, K. 527
Ludwig van Beethoven: odlomki iz Simfonije št. 6 v F-duru, »Pastoralne«, op. 68
IV. Nevihta–Vihar
V. Spev pastirjev–Veselje in hvaležnost ob koncu nevihte
***
Johann Strauss ml.: An der schönen blauen Donau | Na lepi modri Donavi, op. 314, za zbor in orkester
Richard Strauss: Morgen! | Jutri!, op. 27, št. 4, za bariton in orkester
Gaetano Donizetti: Il dolce suono |Tvoj glas premili, arija Lucije iz opere Lucija Lammermoorska
John Williams: Naslovna tema iz filma Schindlerjev seznam
Ludwig van Beethoven: An die Freude | Oda radosti iz Finala, za zbor in orkester iz Simfonije št. 9 v d-molu, op. 125
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so roman Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo, zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, kratkoprozna zbirka Mirane Likar Ženska hiša, poetični roman Katje Gorečan Materinska knjižica in roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju. Voditeljica Anja Novak, avtorja glasbe Uroš Rojko in Lojze Lebič, izvajalca glasbe sopranistka Maria Leben in harmonikar Klemen Leben. Režija Špela Kravogel, tonska izvedba Janez Podlesnik in Damjan Rostan, urednica prenosa Staša Grahek. Foto: Marko Golja
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Finalisti: Coralia, zbor Univerze v Portoriku Komorni zbor Megaron ZERO8 Juventus, zbor Univerze v Latviji SUHAR, Baskija, Španija
Solisti, Zbor in instrumemntalni ansambel Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorenza Donatija v Maši Igorja Stravinskega in oratoriju Orient ekspres Lorenza Donatija
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ... Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika? Orkester Slovenske filharmonije Franci Krevh, povezovalec
Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 je vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se je predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje sta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL Dirigent: Quentin Hindley Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2
Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Davorin Mori Program: Lojze Lebič: Glasba za orkester Cantico I in II Lojze Lebič: Glasovi za orkester godal, tolkal in brenkal Lojze Lebič: Uvertura za tri instrumentalne skupine
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23 Jure Gradišnik (trobenta) Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: YUANFAN YANG, Velika Britanija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 YANGRUI CAI, Kitajska Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KAI-MIN CHANG, Tajska, Kitajska S. Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: VLADISLAV HANDOGI, Belorusija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 ROMAN LOPATINSKI, Ukrajina Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KOSTANDIN TASHKO, Albanija Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 4 v G-duru, op. 58
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Iz Slovenske filharmonije: Prenos koncerta za abonma PVC Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi kompozicij In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa … Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi del In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente, kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov, in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Peti koncert cikla Kromatika 2022/23 Barbara Jernejčič Fürst (mezzosopran) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Mihhail Gerts Program: Franz Schubert: scenska glasba za igro Rozamunda, ciprska princesa, izbor Alban Berg: Sedem zgodnjih pesmi za glas in orkester Hans Rott: Simfonija št. 1 v E-duru
Osrednje ime tokratnega sporeda na abonmaju Sodobnih orkestrskih skladb je angleški skladatelj George Benjamin, ki je navdih za Palimpsesta našel v glasbenih palimpsestih. V njegovem primeru gre za knjigo, v kateri so bili različni notni zapisi spraskani in odstranjeni z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabiti za vedno nove zapise. Na simboličen način bomo tako lahko poslušali glasbe, ki so se zapisane na istem mestu in se v isti knjigi znašle v različnih časovnih obdobjih. Večer so napolnile še skladbe Mauricea Ravela, Conlona Nancarrowa ter Igorja Stravinskega. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franck Ollu Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik George Benjamin, Palimpsesta Conlon Nancarrow (transkr. Yvar Mikhashoff, Charles Schwobel), Študija št. 7 Igor Stravinski, Simfonija v treh stavkih https://filharmonija.si/koncert/potovanje-skozi-cas/ Neposredni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma sta pospremila napovedovalka Lidija Hartman in urednik prenosa Lovrenc Rogelj.
Na tretjem koncertu cikla Mozartine 2023 so zvenela dela nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, ki je za časa življenja sodil med najbolj cenjene skladatelje, danes pa se ga zaradi velikanskega opusa rahlo podcenjuje. Da pa je bil Telemann ne le genialen skladatelj, temveč tudi sila barvit in duhovit, so s koncertom dokazali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, čembalist Domen Marinčič in solisti: Irena Kavčič, Gregor Fele, Cristina Monticoli, Kana Matsui in Gea Pantner.
Neveljaven email naslov