Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022. Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese. Omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja.
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Spletni urednik: Peter Frank
Tehnični producent: Grega Peterka
Tehnična ekipa: Blaž Kumše, Dunja Dánial, Maja Ikánović
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Prenos plenarnega predavanja Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022. Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese. Omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja.
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Spletni urednik: Peter Frank
Tehnični producent: Grega Peterka
Tehnična ekipa: Blaž Kumše, Dunja Dánial, Maja Ikánović
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian, solist Sevak Avanesjan (violončelo) Program: Aleksander Iradjan: ‘Mr. T’, Zgodba komika Sergej Prokofjev: Koncertanta simfonija za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 dodatek: Soghomon Soghomonian: Qeler Tsoler Gabriel Fauré: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70 Koncert je nosil naslov Pehlivanian s Simfoniki, saj se je pred orkester vrnil dirigent George Pehlivanian. Prav lahko pa bi našli tudi »vzhodno« temo, saj smo slišali dirigenta libanonskih korenin, dva mlada armenska glasbenika, skladatelja Aleksandra Iradjana ter violončelista Sevaka Avanesjana in pa dve deli ruskih skladateljev – Koncertantno simfonijo Prokofjeva in Deveto simfonijo Šostakoviča. V drugem delu je bila na sporedu tudi suita Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja, ena od številnih glasbenih refleksij na Maeterlinckovo dramo s tem naslovom.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Šao, solist Nils Mönkemeyer (viola) Program: Primož Ramovš: Sinfonietta Willam Walton: Koncert za violo in orkester dodatek: Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 Gustav Holst: Planeti Orkester je 10. septembra začel svoj cikel Kromatika in hkrati svojo jubilejno sezono. Simfoniki so pod vodstvom maestra Uroša Prevorška začeli z delom daljnega leta 1955 in do danes ostali nepogrešljiv del našega glasbenega življenja. Začetek praznične sezone je bil barvit – Primož Ramovš je s svojo Sinfonietto iz leta 1951 sprostil izjemno glasbeno energijo, polno vedrine, hkrati pa v tej glasbi zlahka prepoznamo poznejšega raziskovalca instrumentalnih barv. Mojster orkestracije in barvitega simfoničnega zvoka je bil tudi Gustav Holst. Slišali smo njegovo najbolj priljubljeno glasbo, suito Planeti. Gost orkestra je bil violist Nils Mönkemeyer, eden najbolj cenjenih sodobnih violistov, ki je izvedel Waltonov Koncert za violo in orkester.
Neveljaven email naslov