Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra?
Trobila!
Ne blešči se pa samo njihov videz ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije predstavljajo svoje inštrumente, s pripovedovalko pa bodo »zaigrali« Sanjavo zgodbo o čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika.
Glasba: Domen Jeraša
Besedilo: Mateja Črv Sužnik
Izvajalci: trobilci Slovenske filharmonije
Pripovedovalka: Renata Vereš Klančič
Moderator: Franci Krevh
Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra?
Trobila!
Ne blešči se pa samo njihov videz ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije predstavljajo svoje inštrumente, s pripovedovalko pa bodo »zaigrali« Sanjavo zgodbo o čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika.
Glasba: Domen Jeraša
Besedilo: Mateja Črv Sužnik
Izvajalci: trobilci Slovenske filharmonije
Pripovedovalka: Renata Vereš Klančič
Moderator: Franci Krevh
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična« Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246 Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2 Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Larisa Vrhunc: Med prsti zven podobe II Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 (dodatek) Domenico Scarlatti: Sonata v d-molu K. 9 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu op.98 Simfonični orkester RTV Slovenija, Dejan Lazić (klavir) ; dirigent: Rossen Milanov
Uroš Krek: Simfonietta Igor Stravinski: Violinski koncert (dodatek) Johann Sebastian bach: Largo iz Sonate za violino solo št. 3 Johann Strauss ml.: Vrtnice z juga Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z Rožo Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Jackiw (violina); dirigent: Rossen Milanov
Vito Žuraj: Stand Up Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino (dodatek) Niccolo Paganini: Capriccio št. 19 Claude Debussy: Mala suita Maurice Ravel: Moja mati gos Simfonični orkester RTV Slovenija, Nikola Pajanović (violina); dirigent: Francesc Prat
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal TrV 290 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Alemanda iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu BWV 1004 Simfonični orkester RTV Slovenija, Gordan Nikolić (vodenje, violina)
Joseph Haydn: Simfonija št. 44 v e-molu “Žalna simfonija”, Hob I:44 Joseph Haydn: Večerna pesem Bogu Franz Schubert: Maša št. 5 v As-duru D 678. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Rossen Milanov; Mojca Bitenc (sopran), Monika Bohinec (alt), Martin Sušnik (tenor), Domen Križaj (bariton), Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana; dirigent zbora: Sebastjan Vrhovnik; Tomaž Sevšek Šramel (orgle), Klemen Golner (klavir)
Slišali smo zgodnja dela Daneta Škerla, Pavla Šivica in Primoža Ramovša, pri katerih zlasti opozarjamo na Šivičevo Suito za klarinet in orkester in Ramovševo delo Momenti riflessivi, ki sta slabo poznani deli teh skladateljev. Krstno izvedbo pa so doživela dela treh mladih skladateljev. PROGRAM: Federica Lo Pinto: Chi sono? Dane Škerl: Serenada za godala Leon Firšt: Simfonični plesi Pavel Šivic: Suita za klarinet in orkester Domen Gnezda: Normal Week Primož Ramovš: Momenti riflessivi Matej Bonin: Cancro Jože Kotar (klarinet), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Mojca Lavrenčič
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester Akademije za glasbo Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Simon Dvoršak, dirigent Spored: L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna« M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester) A. Lajovic: Pesem jeseni M. Kozina: Davnina V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni! V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture - ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture. Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu - simfonična pesnitev Davnina.
Carl Nielsen: Uvertura Helios op. 17 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op. 16 (dodatek) Nikolaj Kapustin: Etuda op. 40 št. 7 "Intermezzo" Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, izbor iz baleta Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Freddy Kempf (klavir), dirigent: Pablo Gonzales
Program: Demetrij Žebre: Prebujenje Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada« Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Program: Petra Strahovnik: Prana (novo delo) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Elegija v es-molu op.3 št.1 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 15 Simfonični orkester RTV Slovenija; solistka: Natasha Paremsky (klavir), dirigent: Rossen Milanov
2. koncert Sozvočje svetov: Tartini in njegov čas je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem.
Program: Ottorino Respighi: Botticellijevski triptih Giovanni Bottesini: Koncert za kontrabas in orkester št. 2 v h-molu Richard Strauss: Iz Italije op.16 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Iztok Hrastnik (kontrabas), dirigent: Rossen Milanov
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Program: Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev Leonard Bernstein: Serenada po Platonovem Simpoziju za solo violino, godala, tolkala in harfo (dodatek) Heinrich Wilhelm Ernst: Variacije na temo Zadnja poletna vrtnica (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 BWV 1003 Béla Bartók: Dve sliki En Shao: Vtisi o Hanih, simfonične skice Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao, Dan Zhu (violina)
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija. Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Uroš Krek: Mouvements Concertants za godala Aleksander Glazunov: Koncert za violino in orkester v a-molu op. 82 (pozdrav in dodatek) Johann Sebastian Bach: Allemanda iz Partite za solo violino št.2 v d-molu BWV 1004 (dodatek*) Fritz Kreisler: Recitativ in scherzo op.6 Nikolaj Rimski-Korsakov: Simfonija št.1 v e-molu op. 1 Stefan Milenković (violina), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao * Delo dunajskega violinista in skladatelja, ki je na svojih recitalih desetletja igral dela neznanega skladatelja ali neznana dela znanih skladateljev, za katera je trdil, da jih je našel v zidu nekega samostana. To je počel skoraj pol stoletja, potem pa priznal, da je vse to zložil sam. Ko so ga vprašali, zakaj je lagal in zakaj si jih ni pripisoval, je odgovoril, da ga je skrbelo in da se je bal, da ne bo priznan kot skladatelj, če igra svoja dela. Recitativ in scherzo je eno od del, ki jih ni nikoli skrival in je bilo od začetka njegovo ter po mnenju Milenkovića najbolje prikazuje Kreislerjev jezik, duh, smisel za humor in seveda virtuoznost dunajske glasbe ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Neveljaven email naslov