Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili.
Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič.
Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar
Spletni urednik: Peter Frank
Redaktorica na programu: Tina Ogrin
Tehnični producent: Grega Peterka
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili.
Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič.
Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar
Spletni urednik: Peter Frank
Redaktorica na programu: Tina Ogrin
Tehnični producent: Grega Peterka
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Pred letom dni se je od skladatelja Pavla Mihelčiča poslovila njegova soproga Majda, ki ji je pozneje posvetil kantato Slovenski Magnificat, njen spomin pa bo zaznamoval tudi prvi koncert cikla VIP. Na njem bodo poleg Mihelčičeve glasbe zvenela še dela njegovega prijatelja, češkega skladatelja Petra Ebena, ki je dobro poznal Slovenijo. Pavel Mihelčič: Magnificat* Petr Eben: Praški Te Deum Pavel Mihelčič: Sedmi angel (za sopran, trobento in orgle) Petr Eben: Štirje duhovni praznični spevi Pavel Mihelčič: Sedmi angel Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Theresa Plut, sopran Tibor Kerekeš, trobenta Mario Perestegi, orgle
Letošnji program Družinskega abonmaja nosi naslov Gremo v naravo! in je nastal z mislijo na naravo in njen pomen za ljudi. Na koncertih bomo spoznavali skladbe in skladatelje, ki so bili nad naravo očarani in so pod vtisom narave ustvarili tudi izjemne umetnine. Tako bo že danes, ko bomo poslušali koncert z naslovom Neskončno vesolje, na njem pa bo zvenela glasba Griega, Holsta, Dvořáka in Williamsa. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije z dirigentko Mojco Lavrenčič in sopranistko Beti Bratina, z besedo pa ga bosta povezala doc. dr. Dunja Fabjan in Franci Krevh.
Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.
Uvodni koncert letošnjega cikla "Ars In Drama" je postregel z izborom skladb legendarnega slovenskega dirigenta in komponista, Jožeta Privška. Z Big Bandom RTV Slovenija so nastopili vokalni solisti Oto Pestner, Alenka Godec in Nina Strnad. Orkester je vodil Lenart Krečič.
Bienalni Kulturni bazar v regiji 2023 tokrat poteka v Kopru. Karavana Bazarja je torej odpotovala v slovensko Istro kjer primorski regiji ponuja izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila arheologinja in etnologinja dr. Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svoji knjigi V tišini spomina, ki obravnava spomine Istranov na skoraj popolno izpraznitev istrskih mest in zamenjavo z novim prebivalstvom po drugi svetovni vojni, se namreč dotakne stereotipov o t. i. "drugem", ki jih starši nezavedno prenašajo na svoje otroke. Otroci tako dobijo težko prtljago svojih staršev in vloga stereotipnega hudobnega "drugega" se prenaša iz generacije v generacijo. Čeprav nezavedno, v tišini se razdori v družbi prenašajo, ustvarjajo naprej konflikte in celo vojne. Predavanje z naslovom Mostovi sobivanja: povezovanje in preseganje mej torej izhaja iz težkih posebnosti istrske preteklosti, a ob tem in drugih primerih poskuša pokazati, kako graditi mostove in se učiti presegati meje. Ni potrebno, da se poenoti spomine, dovolj je že, da se z empatijo prisluhne spominom "drugega". Urednik prenosa: Klemen Markovčič Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični realizator: Maksim Vergan Tehnični producent: Grega Peterka Produkcija 3. programa Radia Slovenija — programa Ars, oktober 2023
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Na prvem koncertu iz abonmajskega cikla Samih mogočnih skladb je bilo na sporedu monumentalno vokalno-instrumentalno delo - Simfonija št. 2 v c-molu Gustava Mahlerja. Orkester Slovenske filharmonije jo je izvedel skupaj z Zborom Slovenske filharmonije in Mešanim pevskim zbor Glasbene matice, sopranistko Darijo Auguštan in mezzosopranistko Nuško Drašček. Vodstvo izvedbe je tokrat prevzel gruzijski dirigent Kaki Solomnišvili.
Komorni koncert v Slovenski filharmoniji izvaja Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki večinoma živijo in ustvarjajo v tujini, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Ob stoti obletnici smrti Ivana Tavčarja se program Ars skupaj s Cankarjevim domom enega največjih pripovednikov spominja z bralno uprizoritvijo povesti V Zali v dvorani Alme Karlin. Kot je zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma: "Ljubezen, ki nam je vsem v pogubo, je rdeča nit, povezovalna tema, povesti V Zali (1894). V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi. V radijski priredbi Ljubezen nam je vsem v pogubo se prepletajo tri ljubezenske izpovedi, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Vse tri zgodbe zaobjemajo glavni motiv o silni in uničujoči ljubezni." Literarni večer V Zali je nastal v koprodukciji s Cankarjevim domom in je del cikla Ars teatralis. Priredba: Tatjana Doma Režija: Alen Jelen Pripovedovalec: Aleš Valič Žalostni Miha: Dario Varga Šepasti Tinče: Gregor Čušin Jernač izpod Skale: Janez Škof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Tehnični asistent: Martin Florjančič Fonetičarka: Mateja Juričan
Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Deveti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Dawid Runtz Program: Richard Strauss: Don Juan Bedřich Smetana: Vltava Antonin Dvořak: Simfonija št. 9
"Kaj je pri Trubarju še danes tako aktualno? Tako, kot je želel on v svojih knjigah širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred podobnim izzivom, kako ohranjati bralno kulturo, ki se bori s poplavo hitrih informacij, polnih zvočnih in vizualnih učinkov," opozori jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič. Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas opominja na pomen našega jezika. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se med drugim danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim literarnim dogodkom Dom v jeziku. In ker se jezik razvija, živi, bodo tudi današnji večer na Rašici povezali nagrajeni sodobni slovenski literati: Uroš Zupan, Roman Rozina, Mojca Kumerdej, Franci Novak, Nataša Velikonja in Maša Ogrizek. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars, ki letos obeležuje tudi svojo 60. obletnico in neposredno prenaša prireditev. Scenarist dr. Kozma Ahačič pove, da so znana besedila iz Katekizma in Abecednika tokrat postavili v luč sodobnih izzivov. Scenarist: Kozma Ahačič Režiserka: Špela Kravogel Asistentka režije: Tina Ogrin Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Voditelja: Maja Moll in Igor Velše Tonski mojstri: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gašper Vodlan in Liam Samsa Foto: Ingrid Kovač Brus
Tokrat pred Zbor Slovenske filharmonije stopa eden izmed najbolj zaželenih dirigentov v zborovskem svetu – Peter Dijkstra. Za svoje prve srečanje s slovenskim poklicnim koncertnim zborom je oblikoval program iz del železnega repertoarja 20. stoletja: Pesmi za Ateno Johna Tavenerja, Cantos sagrados Jamesa MacMillana, Snežni večer Francisa Poulenca in znamenito Mašo za dvojni zbor Franka Martina. Pevcem se bo pridružil organist Tomaž Sevšek.
Maurice Ravel: Pavana za umrlo princeso, M. 19 Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Igor Stravinski: Petruška Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Claire Huangci, klavir Pavana za umrlo princeso je Ravelov poskus ustvarjanja počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi plesala mlada princesa na španskem dvoru«, in pomeni enega izmed vrhuncev njegovega opusa. Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »džezovski koncert«, pa se napaja v džezu, ki je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Solistični part bo izvedla mlada ameriška pianistka Claire Huangci, zmagovalka tekmovanja Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Filharmonija na Labi. Večer bo sklenil eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski z baletom Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagileva.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Mozart je bil nadvse hudomušen glasbeni genij. Bil je pianist, violinist in neumoren skladatelj. Na koncertu bomo izvedeli, zakaj je tako zelo pomemben za (klasično) glasbo. Orkester Slovenske filharmonije Člani Zbora Slovenske filharmonije
Nedeljski matinejski cikel Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija je sklenil preplet uvertur in arij iz oper Wolfganga Amadeusa Mozarta, Amilcara Ponchiellija, Vincenza Bellinija, Charlesa Gounoda in Giuseppeja Verdija. Kot solistka je nastopila sopranistka Beti Bratina, člane simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je vodil Davorin Mori.
Neveljaven email naslov