Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

09.09.2024

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.


Neposredni prenos

243 epizod

Neposredni prenos

243 epizod


Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.

Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

09.09.2024

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.


14.10.2015

Pogovor s Sevakom Avanesyanom

Prisluhnite pogovoru s solistom drugega koncerta za abonma Kromatika Simfoničnega orkerstra RTV Slovenija.


08.10.2015

PEHLIVANIAN S SIMFONIKI: Drugi koncertni večer cikla Kromatika 2015/2016

Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian, solist Sevak Avanesjan (violončelo) Program: Aleksander Iradjan: ‘Mr. T’, Zgodba komika Sergej Prokofjev: Koncertanta simfonija za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 dodatek: Soghomon Soghomonian: Qeler Tsoler Gabriel Fauré: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70 Koncert je nosil naslov Pehlivanian s Simfoniki, saj se je pred orkester vrnil dirigent George Pehlivanian. Prav lahko pa bi našli tudi »vzhodno« temo, saj smo slišali dirigenta libanonskih korenin, dva mlada armenska glasbenika, skladatelja Aleksandra Iradjana ter violončelista Sevaka Avanesjana in pa dve deli ruskih skladateljev – Koncertantno simfonijo Prokofjeva in Deveto simfonijo Šostakoviča. V drugem delu je bila na sporedu tudi suita Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja, ena od številnih glasbenih refleksij na Maeterlinckovo dramo s tem naslovom.


10.09.2015

Prvi koncertni večer cikla Kromatika 2015/2016

Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Šao, solist Nils Mönkemeyer (viola) Program: Primož Ramovš: Sinfonietta Willam Walton: Koncert za violo in orkester dodatek: Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 Gustav Holst: Planeti Orkester je 10. septembra začel svoj cikel Kromatika in hkrati svojo jubilejno sezono. Simfoniki so pod vodstvom maestra Uroša Prevorška začeli z delom daljnega leta 1955 in do danes ostali nepogrešljiv del našega glasbenega življenja. Začetek praznične sezone je bil barvit – Primož Ramovš je s svojo Sinfonietto iz leta 1951 sprostil izjemno glasbeno energijo, polno vedrine, hkrati pa v tej glasbi zlahka prepoznamo poznejšega raziskovalca instrumentalnih barv. Mojster orkestracije in barvitega simfoničnega zvoka je bil tudi Gustav Holst. Slišali smo njegovo najbolj priljubljeno glasbo, suito Planeti. Gost orkestra je bil violist Nils Mönkemeyer, eden najbolj cenjenih sodobnih violistov, ki je izvedel Waltonov Koncert za violo in orkester.


Stran 13 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov