Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hang ali ali boben hang, kot se mu tudi pravi, je idiofonski inštrument, ki je bil pred leti razvit v Švici. Sestavljen je iz dveh skupaj zlepljenih oklepov, tako, da tvori obliko školjke. Njegov zvok mnogokrat opisujejo kot angelski, saj lahko ta inštrument zveni kot harfa, zvonovi ali pa kot havajski jekleni bobni. Na nočni obisk tokrat prihaja Dejan Štemberger, glasbenik, ki nam bo ta inštrument predstavil in nanj med pogovorom, ki nas bo zanesel tudi v vode prostovoljstva, zaigral nekaj svojih skladb. Ne zamudite po polnoči na Prvem!
Avtor prispevka: Aleš Ogrin
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hang ali ali boben hang, kot se mu tudi pravi, je idiofonski inštrument, ki je bil pred leti razvit v Švici. Sestavljen je iz dveh skupaj zlepljenih oklepov, tako, da tvori obliko školjke. Njegov zvok mnogokrat opisujejo kot angelski, saj lahko ta inštrument zveni kot harfa, zvonovi ali pa kot havajski jekleni bobni. Na nočni obisk tokrat prihaja Dejan Štemberger, glasbenik, ki nam bo ta inštrument predstavil in nanj med pogovorom, ki nas bo zanesel tudi v vode prostovoljstva, zaigral nekaj svojih skladb. Ne zamudite po polnoči na Prvem!
Avtor prispevka: Aleš Ogrin
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj se je zgodilo s slovenskim rock ‘n’ rollom? S kakšnimi besedili prepričati mlado publiko in kje v teh časih iskati navdih? Ali punce še padajo na stare rockerje? V studiu nacionalnega radia takoj po polnoči s čisto pravimi rockerji o vsem, kar glasba je, pa ni tisto, kar bi morala biti. Člane skupine Dreta River Band je voditelj Jure K. Čokl vprašal o vsem tistem, čemur smo včasih rekli rock ‘n’ roll.
Nič ni boljšega od Aljaninih karikatur, pravijo ljubitelji mojstrice karikaturne umetnosti Aljane Primožič Fridauer. Bistvo njenega uspeha je v tem, da se ob njenih hudomušnih karikaturah iskreno nasmejimo. Našo stvarnost pa zna opisati brez sprenevedanja: pogumno nam nastavlja ogledalo, predvsem pa nas razvedri. Znano karikaturistko bomo gostili po polnoči v studiu Radia Maribor.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Uro smo dali nazaj, zato bomo zjutraj lahko dlje spali. Ti prazniki so čas, da se spomnimo tistih, ki smo jih imeli radi, predvsem pa, da se družimo. Da malo poklepetamo. Prav zato vas voditeljica Mojca vabi, da se ji pridružite v nočnem programu. Več nas bo, bolj bo zanimivo, pravi.
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Za gosta, ki prihaja na nočni obisk, ni lepšega od sprehoda po mestu z bogato zgodovino in s kulturno dediščino. Bogdan Macarol je biolog, zadnje čase se posveča turističnemu vodenju po Krasu in Brkinih, kamor običajno zanese turista ali izletnika, ki ga zanima naravna dediščina ter prvobitna podoba kraja in pokrajine. Doživljajski turizem je treba predvsem občutiti, pravi gost, ki ga je pred mikrofon povabila Barbara Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Človek, ki ima vero vase in ki nekje na obzorju vselej vidi svojo svetlo zvezdo, se slej ko prej izvije iz vsakega, na videz še tako brezizhodnega položaja in si ustvari svoja Nebesa. Pa čeprav mala in čeprav pod Pohorjem … O romanu Nebesa pod Pohorjem bo voditelj nočnega programa Zoran Turk govoril z avtorjem, slovenskim dramatikom in pisateljem satirične drame, Tonetom Partljičem.
Na nočni obisk prihaja prejemnica letošnje Borštnikove nagrade za kostumografijo v predstavi Peer Gynt. Modna oblikovalka, ki s sestro Svetlano ustvarja oblačila pod imenom JSP, je v gledališki prostor stopila ob prihodu v Slovenijo. Od takrat je oblikovala že mnogo odmevnih kostumografij, katerih podobe ostajajo v spominu gledalcev. Oblačila znamke JSP pa so spet čisto samosvoja, močna urbana zgodba. Čeprav se svetova tudi prepletata: včasih se moda vtihotapi v kostume in drugič spet kostumografija vpliva na oblikovanje podob, ki nastopajo na odru življenja. Jeleno Proković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Že od nekdaj me je zanimala narava in v njej sem se najbolje počutila,« pravi tokratna nočna gostja, mag. biologije Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da je narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v Botaničnem vrtu in različne projekte, med njimi še posebej na projekt nabiranja semen za Milenijsko semensko banko v Kew in sodelovanja z Mestno občino Ljubljana v času zelene prestolnice. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv in nikoli kot problem. Njeno vodilo je, da je s pozitivnim pristopom vse lažje in da je v vsaki stvari treba poiskati nekaj dobrega.
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
V nočnem programu gostimo sodelavca z druge strani ulice OF v Kopru, televizijskega snemalca Steva Vujića. V Kopru rojeni Stevo, po starših s pridihom dalmatinske krvi, je skrbno vpet v lokalni prostor, tako profesionalno kot amatersko. In prav zaradi te pripadnosti se je pred leti lotil projekta obuditve, ali bolje, ohranjanja tehnične dediščine Tomosa. Uspešno, projekt je pod streho. V Kopru je dediščina, ki so jo ustvarjali naši starši, kot pravi, shranjena v Tomos muzeju. Stevo je tudi fotograf, njegova največja ljubezen pa je trenutno glasba, vselej prisotna nekje v ozadju. V sestavu “Mi trije” z Gordano in Jadrankom preigravajo in pojejo glasbo velikih primorskih avtorjev, ki so v prostoru pustili neizbrisni pečat, vzdušje na nastopih pa patriotsko začinijo tudi z istrsko ljudsko glasbo. Zgovornega vsestranskega Steva Vujića je v goste povabil Sandi Škvarč.
Ivana je soustanoviteljica in gonilna sila inštituta za sodobno družino Family Lab Slovenija, ki je nastal nedolgo zatem, ko ji je po naključju padla v roke knjiga danskega družinskega terapevta Jesperja Juula Kompetentni otrok. V naravi nekaterih naključij je, da postanejo usodna in tako družinski laboratorij uspešno deluje že deveto leto. Njena predstavitev na spletni strani inštituta se začne z besedami:“Sem ženska s precej energije, hitrih misli in včasih prehitrega jezika. Po duši aktivistka in idealistka.“ Ivano Gradišnik je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Tokrat bomo gostili upokojenega železničarja Mihaela Bučarja, ki z enciklopedično natančnostjo pripoveduje o zgodovini in razvoju slovenskih železnic, o svetlih in temnih plateh železne ceste na Slovenskem ter o dogodkih, ki so zaznamovali življenje železničarjev. Povod za pogovor je letošnji jubilej, 170 let od prihoda prvega vlaka na slovensko ozemlje. V Šentjurju je tudi na njegovo pobudo pred dobrim desetletjem in pol nastal Muzej južne železnice. Kaj vse ponuja na ogled ta muzej? Tudi o tem, po polnoči, v pogovoru s Teodorjem Bostičem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga se ob dolgih jesenskih večerih še kako prileže. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo, bo v tokratnem nočnem obisku povedala mag. Jelka Gazvoda, ki je osrednji del svoje poklicne poti posvetila Mestni knjižnici Ljubljana. V strokovnem knjižničnem okolju dela od leta 1981, tedaj se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, sodelovala je pri razvoju NUK in sistema Cobiss ter v devetdesetih letih ustanovila slovenski ISSN center. Trinajst let je bila glavna urednica revije Knjižnica, od leta 2008 pa je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, kjer skupaj s sodelavci razvija tehnološko sodobno in vsebinsko raznovrstno, k ljudem usmerjeno splošno knjižnico. Z mag. Jelko Gazvoda se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Doktorica Veronika Rot Gabrovec je anglistka, lektorica na filozofski fakulteti, kjer med drugim predava tudi o avstralski kulturi in književnosti. Pripravlja tudi izobraževanja za učitelje angleščine in je članica Bralnega društva Slovenije. V prvih minutah nedelje nas bo odpeljala na popotovanja, in to – v različne svetove. Tiste, ki jih odkrivamo s tujimi jeziki, tiste, v katere nas odpelje branje in tiste, v katere pridemo kot popotniki. Takšna je bila zanjo poleti tudi Nova Zelandija, kjer se je udeležila tudi konference Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Doktorico Veroniko Rot Gabrovec je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Twirling je v Desklah trenutno najbolj priljubljen ženski šport. Zaživel je že pred več kot dvema desetletjema z ustanovitvijo Twirling Kluba Deskle. Lani so jubilej praznovali s prireditvijo, ki so jo povezali pod slogan 20 čarobnih let twirlinga. Za to priložnost so pripravili plesno predstavo Čarovnik iz Oza, na kateri so nastopile vse članice kluba. Občinstvu so tudi predstavili kroniko svojega delovanja. Ob številnih uspehih, ki jih članice dosegajo, velja deskljanski twirling klub za enega boljših v državi. Zato smo na tokratni nočni klepet povabili trenerki, mentorici in najboljši tekmovalki kluba. Mažoretne palice bosta spretno vrteli Suzana Šuligoj in Ana Kašček Bučinel. K poslušanju vabi voditelj Boštjan Simčič.
Reševalci imajo v naši državi, kakor pravijo tudi sami, velik ugled in nizke plače. Delo, ki ga opravljajo, je zato v veliki meri bolj življenjsko poslanstvo v korist vseh tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč. Vsako leto se reševalci iz vse Slovenije srečajo na Rogli, kjer se pomerijo na tradicionalnem tekmovanju, ki temelji na njihovem poklicnem znanju. Voditelj Jure K. Čokl bo to noč v studiu gostil člana zmagovalne ekipe – Matjaža Andrejca in Darka Zabukovška. Verjetno v našem studiu že dolgo nismo bili tako varni!
Neveljaven email naslov