Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Veliki Britaniji ima ljubiteljska ornitologija precej daljšo tradicijo kot pri nas. Društvo Royal Society for Protection of Birds je nastalo leta 1899 in je danes – z več kot milijon člani – eno največjih ornitoloških društev na svetu. Kako se angleški “tvičerji” razlikujejo od slovenskih “ptičarjev”, kako lahko pticam pomagamo tudi če nismo ornitologi in kako se svobodni svet ptic spreminja zaradi človeka, nam je po polnoči razložil ljubiteljski ornitolog in avtor spletne strani gnezdilnice.si Aleksander Pritekelj z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Ptice so simbol svobode
Ljudje ptice od nekdaj povezujemo s svobodo. Morda temu med drugim botruje dejstvo, da lahko ptice počno tisto, česar mi ne moremo – letijo.
“Ptice so bile že od nekdaj simbol svobode za nas v vseh kulturah. Ljudje so zbirali njihova peresa, občudovali njihova gnezda, občudovali njihovo lepo petje, lepo perje. Ali pa hitrost in učinkovitost pri lovu. To so recimo ujede. Tudi udomačene so bile v te namene, da so pomagale pri lovu. Recimo azijska stepska ljudstva še danes lovijo z orli.”
Čeprav afriški noj in novozelandski kivi ne poznata svobode neba, saj ne letita, pa to ne pomeni, da sta manj svobodna. Zelo uspešno sta se namreč prilagodila naravnim razmeram in razvila čudovito sposobnost preživetja v naravi. Največja ptica na svetu ostaja noj, ki lahko v višino doseže 2,7 metra, najmanjša pa čmrlji kolibri iz južnoameriških pragozdov, ki tehta zgolj gram in pol.
Aleksander Pritekelj je svojo ljubezen do opazovanja ptic spoznal zaradi svojih starih staršev, ki so v zimskem času krmili pernata bitja. Otroci so tako zvedavo opazovali sinice, brgleze, šoje in poljske vrabce, ki so se zadrževali na okenskih policah. V hlevu pa je seveda gnezdila nepogrešljiva kmečka lastovka.
Kmečka lastovka buri domišljijo naših poslušalk in poslušalcev
Čeprav živimo v 21. stoletju in lahko rečemo, da o pticah vemo veliko, smo še daleč od tega, da bi vedeli vse. Zanimivo vprašanje, ki ostaja skrivnost in buri domišljijo ornitologov, je: Zakaj kmečka lastovka gnezdi samo v hlevu?
“Kmečka lastovka ne gnezdi več v naravnih gnezdiščih in niti ne vemo, kje so bila in kakšna so bila. Domnevamo, da so bile to skalne stene, tako kot recimo še vedno v naravi gnezdi mestna lastovka. Kdaj se je tako prilagodila človeku, da gnezdi samo v gospodarskih poslopjih … tudi to je skrivnost, ampak vsekakor je to že par tisočletij.”
Poklicala nas je Tatjana iz Stične in nas opozorila na to, da so lastovke dobri starši, saj svoje gnezdo precej goreče varujejo.
Štorklje, mačke in prazne krmilnice
Okoli pol ene ure zjutraj nas je poklical tudi poslušalec Jure in z nami delil svoja razmišljanja o štorkljah. Opozoril je na gnezdo v bližini Ljubljane.
Poklical nas je tudi Brane, ki s pomočjo krmilnice hrani ptice v bližini svojega doma. Zaskrbljen je vprašal zakaj ga od novega leta naprej ptice ne obiskujejo več.
To je le nekaj nočnih utrinkov. Telefonskim klicem, obogatenim z odgovori našega tokratnega sogovornika, lahko prisluhnete v arhivu oddaje Nočni obisk. Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj nam ob tem polaga na srce, da ljudje po navadi veliko neumnosti počnemo nevede, posledice naših dejanj pa se prenašajo na rastline in živali, ki živijo v naravi. Obrnite se na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in se udeležite kakšnega predavanja o pticah, lahko pa se preizkusite v uvajanju za delo ornitologa.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Veliki Britaniji ima ljubiteljska ornitologija precej daljšo tradicijo kot pri nas. Društvo Royal Society for Protection of Birds je nastalo leta 1899 in je danes – z več kot milijon člani – eno največjih ornitoloških društev na svetu. Kako se angleški “tvičerji” razlikujejo od slovenskih “ptičarjev”, kako lahko pticam pomagamo tudi če nismo ornitologi in kako se svobodni svet ptic spreminja zaradi človeka, nam je po polnoči razložil ljubiteljski ornitolog in avtor spletne strani gnezdilnice.si Aleksander Pritekelj z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Ptice so simbol svobode
Ljudje ptice od nekdaj povezujemo s svobodo. Morda temu med drugim botruje dejstvo, da lahko ptice počno tisto, česar mi ne moremo – letijo.
“Ptice so bile že od nekdaj simbol svobode za nas v vseh kulturah. Ljudje so zbirali njihova peresa, občudovali njihova gnezda, občudovali njihovo lepo petje, lepo perje. Ali pa hitrost in učinkovitost pri lovu. To so recimo ujede. Tudi udomačene so bile v te namene, da so pomagale pri lovu. Recimo azijska stepska ljudstva še danes lovijo z orli.”
Čeprav afriški noj in novozelandski kivi ne poznata svobode neba, saj ne letita, pa to ne pomeni, da sta manj svobodna. Zelo uspešno sta se namreč prilagodila naravnim razmeram in razvila čudovito sposobnost preživetja v naravi. Največja ptica na svetu ostaja noj, ki lahko v višino doseže 2,7 metra, najmanjša pa čmrlji kolibri iz južnoameriških pragozdov, ki tehta zgolj gram in pol.
Aleksander Pritekelj je svojo ljubezen do opazovanja ptic spoznal zaradi svojih starih staršev, ki so v zimskem času krmili pernata bitja. Otroci so tako zvedavo opazovali sinice, brgleze, šoje in poljske vrabce, ki so se zadrževali na okenskih policah. V hlevu pa je seveda gnezdila nepogrešljiva kmečka lastovka.
Kmečka lastovka buri domišljijo naših poslušalk in poslušalcev
Čeprav živimo v 21. stoletju in lahko rečemo, da o pticah vemo veliko, smo še daleč od tega, da bi vedeli vse. Zanimivo vprašanje, ki ostaja skrivnost in buri domišljijo ornitologov, je: Zakaj kmečka lastovka gnezdi samo v hlevu?
“Kmečka lastovka ne gnezdi več v naravnih gnezdiščih in niti ne vemo, kje so bila in kakšna so bila. Domnevamo, da so bile to skalne stene, tako kot recimo še vedno v naravi gnezdi mestna lastovka. Kdaj se je tako prilagodila človeku, da gnezdi samo v gospodarskih poslopjih … tudi to je skrivnost, ampak vsekakor je to že par tisočletij.”
Poklicala nas je Tatjana iz Stične in nas opozorila na to, da so lastovke dobri starši, saj svoje gnezdo precej goreče varujejo.
Štorklje, mačke in prazne krmilnice
Okoli pol ene ure zjutraj nas je poklical tudi poslušalec Jure in z nami delil svoja razmišljanja o štorkljah. Opozoril je na gnezdo v bližini Ljubljane.
Poklical nas je tudi Brane, ki s pomočjo krmilnice hrani ptice v bližini svojega doma. Zaskrbljen je vprašal zakaj ga od novega leta naprej ptice ne obiskujejo več.
To je le nekaj nočnih utrinkov. Telefonskim klicem, obogatenim z odgovori našega tokratnega sogovornika, lahko prisluhnete v arhivu oddaje Nočni obisk. Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj nam ob tem polaga na srce, da ljudje po navadi veliko neumnosti počnemo nevede, posledice naših dejanj pa se prenašajo na rastline in živali, ki živijo v naravi. Obrnite se na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in se udeležite kakšnega predavanja o pticah, lahko pa se preizkusite v uvajanju za delo ornitologa.
Pa nas je zima le obiskala. Če greste ven, so ob teh temperaturah obvezni kapa, šal in rokavice, če pa ste rajši kar doma na varnem in toplem, pa zadošča radio. Da imate neko zvočno kuliso, da niste ob delu ali opravkih čisto v tišini. V poznih urah pa se sploh prileže. V svojo družbo spet vabi Mojca Blažej Cirej.
Nočna gostja bo Tina Saražin, ki je pred kratkim izdala svojo prvo tipanko. Njen prvi pravljični lik, ki ga je kasneje spravila tudi na oder, je začel nastajati v srednješolskih letih. Prav dijaki pa so tisti, s katerimi se v zadnjih letih v okviru mednarodnega projekta What the future wants -Kaj prihodnost želi, tudi v okviru koprske knjižnice, pogovarja in osvešča o pasteh v digitalnem svetu. Na nočni obisk jo je povabila Tjaša Lotrič
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.
V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ki tokrat poteka iz studia Radia Koper, sledi sila zanimiv pogovor. Z nami bo prvi par Slovenije- predsednica Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Eduardoom Strauchom, enem od preživelih letalske nesreče v Andih leta 1972. Na tistem avionu je bilo na začetku poti 45 mladih ljudi ljudi, 16 jih je na gori v izjemnih razmerah preživelo 72 dni. Po desetih dneh so jih nehali iskati in to so preživeli slišali po radiu. A so se s pomočjo dveh tovarišev, ki sta zmogla izjemno desetdnevno naporno pot v civilizacijo, rešili. V nadaljevanju noči boste med drugim slišali še pogovor s članoma ene najbolj priljubljenih skupin pri nas, Joker Out, spoznali boste zgodbo ribiča Mirča, slišali pa boste tudi praznični koncert kraškega kantavtorje Boštjana Pertinača. Nočni gostitelj bo Andrej Šavko.
Po polnoči smo gostili 27-letnega pevca, kitarista, avtorja besedil in glasbe Žana Serčiča. Žan je doma iz majhnega (in kot pravi sam – najlepšega) mesta na Štajerskem – Lenarta v Slovenskih goricah. Pri šestnajstih letih se je prvič predstavil javnosti v oddaji Slovenija ima talent. Od takrat naprej redno polni dvorane in prizorišča, kjer nastopa. Zadnja noč, Naj me vzame, Letim in Snežinki so samo nekatere uspešne skladbe iz njegovega desetletnega ustvarjanja. Glasbenik Žan Serčič in voditelj Andrej Hofer vas vabita k poslušanju Nočnega obiska.
Na nočni obisk je prišla Mojca Pepelnik, pobudnica krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi; sanjačica, ki slavi vsak dan življenja; velika ljubiteljica športa in Nogometnega kluba Maribor, ki opisuje športne vzpone in padce na spletnem mestu Utrinki vijolice. Želi si več dialoga v vseh sferah življenja in da bi se navijači Maribora in Olimpije združili v podpori slovenske nogometne reprezentance.
Povezali se bomo s slovenskimi pevkami in pevci ter preverili utrip na njihovih silvestrskih zabavah po Sloveniji. Vas zanima, kako v novo leto vstopijo v Berlinu, Beogradu, Bangkoku, Washingtonu in Rimu? Dopisniki RTV Slovenija pripravljajo praznične razglednice, tudi s skladbami iz teh mest, ki ne manjkajo na novoletnih zabavah. Nasmejali se boste lahko napakam radijskih napovedovalcev, se veselili športnih dosežkov v letu 2023, preleteli bomo samo dobre novice iz Informativnega programa, ter se povezali tudi z Regionalnima centroma v Mariboru in Kopru ter dopisniki po Sloveniji. Da bosta večer in noč začinjena z dobro, predvsem slovensko glasbo, bosta poskrbela Matej Jevnišek in Aida Kurtović, ki bosta skladbe izbrala.
Na nočni obisk prihaja zdravnica Irena Lovšin, pediatrinja iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik …
Karmen Ponikvar je že davno začutila, da ima v sebi neko posebno notranjo moč, da zna prisluhniti. Po končanem študiju pedagogike, andragogike in družinske terapije in delu z učenci na dveh šolah je v sebi začutila, da še najbolj čuti glasbo, da se najlažje izraža prek nje. Tudi tema njenega magisterija je bilo zdravljenje z glasbo. Leto 2020 je bilo zanjo prelomno, zaprta je bila v svoji sobici, si kupila prvi sintesajzer in raziskovala sintezo zvoka, začetke eksperimentalne glasbe, kompozicije in bila povsem navdihnjena. Zdelo se ji je »ta svet je moj, je nekaj, česar mi ne more vzeti nihče, to je zares moje«. Zdaj na Nizozemskem študira elektroakustično kompozicijo. Je izredna, empatična poslušalka. Sliši vibracije narave. Ob njenem študiju nastaja ogromno terenskih posnetkov, prav v teh dneh snema zvok cementa in kamna na Plečnikovem stadionu. Vse v sebi nosi zvok, tega potem vplete v glasbeni zvočni sprehod. Zvoki so zanjo močna čustva, z njimi skuša pričarati vse, od spominov, nostalgije, globokih občutij. Njeno izrazito čustveno dojemanje sveta, ne le zvočnega, preliva v glasbo, ki je lahko zelo zdravilna. Sanja o tem, da bi nekoč ljudem in naravi pomagala z zvokom. Njena gostiteljica je Vesna Topolovec.
Na nočni obisk po polnoči prihaja Jurček Žmauc organizator nedavne odmevne predstavitev slovenske kulinarike na zahodni obali Združenih držav Amerike. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.
V Cankarjevem domu je na ogled razstava Slovenski punk in fotografija. Pravkar je izšla obsežna monografija o Radiu Študent, Brez nagobčnika že od 1969. Trenutek, da v goste povabimo rockovskega kritika, publicista, aktivista, t.i. jahača plošč in filmarja, se zdi več kot pravšnji. Ne zato, ker se je rodil istega leta kot RŠ, četudi se rad pošali, da je leto 1969 najboljši letnik v 20. stoletju. Seveda je velik del svoje mladosti preživel na radiu, se tam kalil, bistril in ostril, mnogotere anekdote so se mu zapisale v spomin. Negova ljubezen do avtentične rock glasbe in raziskovalni duh botrujeta številnim glasbenim kritikam, pa tudi knjigam, ki razkrivajo in popisujejo nekatera pomembnejša obdobja. Denimo znameniti glasbeni festival Novi rock. Tudi za monografijo o RŠ-u je prispeval obsežno besedilo. Naslovil ga je Posebno psihično stanje. O tem in še marsičem drugem se z Igorjem Bašinom pogovarja Nada Vodušek.
V času praznikov so nekateri polni pričakovanj, načrtov, kako bodo spremenili svoje življenje, kam bodo šli, drugi pa se ob poplavi lučk in vrvenju množice čutijo še bolj osamljene. Za vse velja, da smo zmenjeni, da se po polnoči s sobote na nedeljo slišimo. Da povejo, kaj jih veseli, česa si želijo, katere skrbi jih žulijo in s kako šalo spodbudijo, da se vsi skupaj nasmejemo. Brez humorja bi bilo življenje puščobno.
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je tokrat ustavil tudi v Kopru. Le lučaj od nekdanje meje s sosednjo Italijo in le lučaj od sosednjega Trsta, smo se med drugim pogovarjali o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Z mojima sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba ter aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - smo razmišljale o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, oblikovalec, alpski smučar demonstrator in trener, je zapisano na spletnih straneh o nocojšnjem nočnem gostu. Že kar dovolj tem za nočni klepet, a seveda to ni vse. Je tudi avtor trilogije z naslovi Na kanto! – nastala je leta 2013 in po njej je bil posnet tudi film, pa film »7 do uspeha« iz leta 2016 in zadnja knjiga iz leta 2019 »Biti mojstrski!«, ki je zelo brana tudi na Kitajskem. Nočnega gosta, s katerim bo klepetala Lucija Grm, prijatelji kličejo Muri - uradno pa se podpisuje kot Sandi Murovec.
Iz četrtkovega nočnega programa bomo izvedeli, kakšni so vzroki in posledice selitve smučarskega tekmovanja Zlata lisica iz Maribora v Kranjsko Goro.
Dve raziskovalki, dve znanstvenici, dve pohodki nas v svoji knjigi etnografskih esejev Hodopisi popeljeta skozi zgodbe robnih slovenskih pokrajin in njihovih prebivalcev. Z njima stopamo po stezah preteklosti in sedanjosti, odkrivamo številne zanimive zgodbe, ki sta jih iztrgali pozabi. Obenem premišljujeta o sami naravi raziskovanja, o tem, kako tesno so med seboj prepleteni antropologija, pisanje in hoja. Hodopisna meditacija je specifična človeška, kognitivno-fizična človeška dejavnost, pravita, nedokončana, nelinearna, meandrirajoča, tipajoča, odprta za nove zaključke in začetke. Skozi nočni pogovor bomo skupaj obiskali nekatere izmed poti, ki sta jih prehodili in popisali. Odpravili se bomo po poti Šavrink, spoznali blatne stezice in papirne cvetice Porabja, se potikali po koroških grapah in še kod. Na potep z Natašo Rogelja Caf, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko izseljenstvo, in Špelo Ledinek Lozej, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vas vabi Nada Vodušek.
Tokratni Nočni obisk bo nekoliko drugačen. V studiu se nam bo pridružila dramaturginja in ustvarjalka radijske igre Šepet spomina – Ana Obreza. Popeljala nas bo v Loško dolino ter se vprašala Kako se skozi zvočni spomin razkriva zgodovina kraja in ljudi, ki tam prebivajo? Kakšni pomeni in spomini so vpisani v zvočne krajine in kateri zvoki nam jih odstirajo? Več o tem, kako je Participatorna dokumentarna radijska igra Šepet spomina o zgodbah, vpisanih v zvočno krajino Loške doline nastala, pa izveste v tokratnem Nočnem obisku. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
December naj bi bil veseli mesec, a za marsikoga je vse prej kot to. Stiske ljudi tudi v času prazničnih dni lajšajo altruistični posamezniki, ki v okviru prostovoljstva pomagajo manj privilegiranim članom družbe. Prostovoljstvo je bilo rdeča nit ponedeljkovega Nočnega obiska. Na obisk je voditeljica Eva Lipovšek povabila mlado študentko, ki se je lani v okviru programa POTA Katoliške mladine odpravila v Kenijo, da bi pomagala otrokom z različnimi ovirami. Zakaj razume družbeno odgovornost kot pomembno vrednoto, kaj ji kot mladi kristjanki pomenijo prihajajoči prazniki in kakšno vlogo ima v njenem življenju glasba? Na Nočni obisk je prišla Petra Pograjc.
Neveljaven email naslov