Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Naš gost bo radijski kolega ing. Tomaž Šorli, ki se je po skoraj desetletju življenja v Bruslju z družino vrnil v Maribor. S kakšnim namenom ga je pot popeljala v belgijsko in evropsko prestolnico, kako je doživljal evrobirokracijo in kateri dogodki so zaznamovali to, bruseljsko obdobje, bo pripovedoval po polnoči. Voditelj bo Teodor Bostič.
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Arhitekt, ki verjame v holistično znanje, v združevanje starodavnih modosti in sodobnih dognanj. Zanj arhitektura ni le materialni objekt, je izkušnja, ki traja in jo doživljamo na mentalni, senzorični in fizični ravni. Forma sledi izkušnji, je načelo arhitekture, ki jo ustvarja Superform, biro, ki sta ga leta 2001 ustanovila z Marjanom Poboljšajem. Arhitektura je le eno do njegovih ustvarjalnih polj. V pogovor bodo vstopale tudi fotografija, glasba, astronomija, znanost, metafizika. Antona Žižka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Alja Turnšek poučuje jogo in se ukvarja s terapevtskimi masažami in manualno terapijo. Raziskovanje gibanja jo je že od mladega zaznamovalo in jo potegnilo v preučevanje človeškega telesa in zdravega življenjskega sloga. V zadnjih letih se ukvarja tudi z duhovnostjo, saj meni, da je predvsem to tisto, kar manjka današnji kulturi. Njej najljubši citat in življenjsko vodilo prihaja od Mahatme Gandhija: Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Z Aljo Turnšek se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Anica Gorjanc Vitez je specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo, ki uči, kako se znebimo misli, ki nas v življenju ovirajo. Na njen “kavč” lahko sedete v Sežani, Postojni ali Idriji. Je tudi pisateljica: v svojih slikanicah za otroke se ne boji tem, kot sta alkoholizem in hiperaktivnost. Kako v natrpanem vsakdanu (o)hranimo duševno zdravje? Kako napravimo dobro limonado, kadar nam življenje nudi le kisle limone? Kako v sebi dobimo moč in pogum? Na ta in mnoga druga vprašanja v pogovoru z Ivano Zajc.
Okus, aroma, izgled in okrasitev štejejo pri pripravi najboljšega koktajla. Pomembni pa sta tudi njegova zgodba in ime. Večna ljubezen je koktajl s katerim je drugo leto zapored, najboljši barman v Sloveniji postal Tomaž Fartek. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja prim. mag. Mihael Zajec, specialist kirurgije. Z vedno novimi znanji, ljubeznijo do dela in v želji pomagati je delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V tem mestu si je ustvaril družino in zgradil dom. Delal je tudi v sklopu Slovenske vojske v Mirovni misiji SFOR v Sarajevu in bil zdravnik, gorski reševalec letalec. V prostem času rad hodi v hribe, smuča, kolesari, obiskuje gledališče in raziskuje nove dežele. Prisluhnite malo po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Poklicni in prostovoljni gasilec, ki je desetkrat postal državni prvak v kickboxu, večkratni zmagovalec evropskih in svetovnih pokalov. Človek, ki ob tem najde čas še za delo trenerja, pobudnik številnih dobrodelnih akcij, predvsem pa mož in oče. Marjan Bolhar, takoj po polnoči, tokrat brez rokavic in z mikrofonom med njim in voditeljem Juretom K. Čoklom.
Nocoj se bomo pred poletno soparo zatekli v zeleno oazo na južnem obronku Ljubljane. Po polnoči bomo pobegnili mestnemu vrvežu in osvežujoči hlad poiskali med meglicami na Ljubljanskem barju; skrivali in izgubljali se bomo med mejicami, travniki, steljniki, njivami. Kdor pozna njihove skrivnosti ve, da so pred osuševanjem močvirske ravnice obletavali žerjavi in gosi, v času koliščarjev pa celo pelikani. Danes barjansko naravno in kulturno dediščino varujejo domači in mednarodni predpisi in trdna volja po ohranitvi tega edinstvenega življenjskega prostora. Zgodbe z Ljubljanskega barja bosta v noči z nedelje na ponedeljek z nami delila Maša Bratina in Dejan Veranič iz tamkajšnjega Krajinskega parka.
Matej Rančigaj je človek zgodb. Na nočnem obisku nas je odpeljal po delčku tistih, ki so se spisale na popotovanjih po Afriki in Braziliji, od koder je prišel na tokratni obisk v Slovenijo. Raje kot velike popotniške nahrbtnike ima minimalno prtljago. Prve rolerje si je kupil pred dvajsetimi leti na Manhattnu. Povsod pa ga spremlja – glasba. Kot pravi povezuje in krajša razdalje med ljudmi. Še posebno rad jo deli z otroki. Tudi z nami jo je, čisto spontano, ob nočnem obisku v radijskem studiju. Pravi, da se nima za motorista, da je s svojo Yamaho, ki ga je spremljala na tisočih kilometrih po Afriki, vedno ravnal lepo in da ljudje ponavadi ne morejo verjeti, ko jim reče, da na prvih 40.000 km prevoženih poti ni imel “nobenega gumi defekta”. Pot se je začela v Keniji, potem pa proti jugu. Motor, s kranjskimi registrskimi tablicami, je priletel iz Slovenije.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Turno kolesarstvo je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. Še posebej z odprtjem 1800 km dolge krožne Slovenske turnokolesarske poti in izvajanjem usposabljanj, na katerih udeleženci pridobijo kolesarske veščine, znanja o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. S tem so se zmanjšala tudi trenja med obiskovalci planinskih poti, ki naravo obiščejo peš, in tistimi, ki jo obiščejo na kolesu. A kljub vsemu se stanje da še izboljšati. Na nočnem obisku se nam bo pridružil novi predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Atila Armentano, s katerim bomo govorili o razvoju tega športa pri nas ter s kakšnimi akcijami in izobraževanji ga komisija skuša narediti še privlačnejšega za širše množice.
»Dom Danice Vogrinec Maribor je dom, kjer vas spoštujemo, kjer boste spet doma«, so zapisali na spletni strani doma. Z različnimi aktivnostmi dokazujejo, da je starost lahko zelo lepa in ustvarjalna, in marsikdo od stanovalcev šele v jeseni življenja najde svojo sorodno dušo. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil direktor doma Marko Slavič in nekaj stanovalcev ter predstavili življenje v okolju, ki spoštuje njihovo modrost in iskrivost. V naslednjih urah bomo ponovili reportažo o vrtnariji Urbanek, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ljubitelji glasbe pa boste lahko prisluhnili glasbeni legendi Paulu McCartneyu, ki v septembru pripravlja nov glasbeni album.
Ko je le leta 1969 gledališka skupina Pupilija Ferkeverk udarno stopila na slovensko sceno in jo zatresla s svojim neoavantgardnim teatrom, je bila zraven. In potem ni bilo več poti nazaj. Gledališče je njena ljubezen in tudi ta hip ustvarja nove vloge, nove predstave. Zanjo je vsaka vloga skrivnost, v katero se je treba poglobiti. Začeti dobesedno iz nič. Kot da igraš prvič. Vsaki vlogi se popolnoma preda. Da vanjo vse, kar premore tisti hip. Igralko Jožico Avbelj je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija, Ilinka Todorovski letno v svoj poštni in e-poštni nabiralnik prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Pritožbe, ki jih prejema, so različne, lahko gre za vsebine ali pa tudi za tehnične zadeve, kot je denimo preglasna glasba v ozadju TV prispevka. Kaj vse prinaša delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter kako zgleda povprečen delovni dan varuhinje bomo med drugim povprašali Ilinko Todorovski. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje. Pri 24 letih se je odločil, da ne želi več »delati«. Od takrat počne, kar ga najbolj veseli: organizira športne dejavnosti za otroke. To “službo” opravlja predano, z veseljem in strastjo. Zanimivo pa je, da prireja športne aktivnosti za otroke, a v ospredje postavlja starše. Še več zanimivosti bo v prvem delu sobotne noči pripovedoval Vesni Potočar Godnič.
V Budimpešti na madžarskem je nedavno potekalo prvo mednarodno tekmovanje policistov prometnikov v fizičnem urejanju prometa. Med predstavniki petih držav je prvo mesto zasedel predstavnik slovenske policije, samostojni policijski inšpektor v Oddelku za cestni promet Policijske uprave Ljubljana Borut Božič, ki bo od pol noči dalje tudi gost Nočnega obiska. Z njim bomo govorili o zahtenosti tekmovanja na katerem je zmagal, govorili pa bomo tudi o preventivi v prometu in o najpogostejših napakah, ki jih na naših cestah delajo vozniki, čeprav bi se jim že z nekaj malega truda dalo izogniti.
Po polnoči se nam bo pridružila producentka Art kampa v okviru festivala Lent in poletnega Art kampa ter umetniška vodja kulturno izobraževalnih projektov v Narodnem domu Maribor Urška Košica. Predstavila bo koncept letošnjega poletnega Art kampa in področja ustvarjalnega dogajanja, govorila pa bo tudi o tem koliko in na kakšen način Art kamp zaznamuje kulturno, ustvarjalno in družabno dogajanje v mestu ob Dravi in koliko pripomore k revitalizaciji mariborskega Mestnega parka.
Neveljaven email naslov