Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


18.09.2014

Matej Štrafela

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.09.2014

Karmen Koren

Karmen Koren je mlada primorska modna oblikovalka, ki si je s projektom »hlače na 1001 način« odprla vrata v mednarodni svet mode. Spomladi je kot perspektivni mladi talent svojo kolekcijo predstavila na tednu mode v New Yorku, kjer so jo opazili tudi novinarji televizije Fashion. Preden se je Karmen vpisala na Visoko šolo za dizajn, menda sploh ni znala šivati. Zdaj magistrska študentka Naravoslovne tehnične fakultete, v zadnji avtorski kolekciji predstavlja ljubezensko zgodbo svojih staršev. V nočnem pogovoru, ki ga pripravlja Ana Skrt, bo beseda tekla o New Yorku, podjetništvu ter seveda modnih vzgibih, ki kličejo po ustvarjanju ter odkrivanju novih priložnosti in kombinacij.


15.09.2014

Nada Verdel

V četrtek so na Ljubljanski univerzi promovirali 11 doktorjev znanosti, med njimi tudi dr. Nado Verdel, ki je dvignila veliko prahu z doktorskim delom, v katerem je raziskovala dokaj neznane in znanstveno še ne potrjene lastnosti vode, med drugim tudi spomin vode. Prav zato doktoratu Verdelove nekateri slovenski znanstveniki ostro nasprotujejo, četudi dobiva pohvale in žanje zanimanje znanstvenikov iz tujine. O lastnostih vode, spopadu slovenskih znanstvenikov in o vprašanju svobode raziskovanja bomo govorili nekaj po polnoči. Z dr. Nado Verdel se bo pogovarjal Peter Močnik.


14.09.2014

Ana Gradišnik

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.09.2014

Hari Arčon

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.09.2014

Slovenska FFCC reprezentanca

Težko si je predstavljati, da samo 4 osebe v studiu nacionalnega radia lahko pograbijo eno tono težko breme ter ga dvignejo od tal. Je pa res, da niso kdorkoli – so del slovenske reprezentance Firefighter Combat Challengea, sicer v sestavi Domen Pavlič, Matic Zupan, Gregor Stanonik, Anže Habjan, Amer Čosič in Mateja Pretnar. Odpravljajo se na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 9.11.2014 v Phoenixu. Lansko in letošnje leto so dokazali, da so najboljši v Evropi, zato tudi na svetovnem prvenstvu pričakujejo najboljše rezultate. Kdo so, kako trenirajo, kako je to tekmovanje prišlo k nam in kaj počnejo, kadar niso gasilci, so v noči na petek v studiu nacionalnega radia spregovorili z voditeljem Juretom K. Čoklom. Ameriško tekmovanje, ki je k nam prišlo pred petimi leti, izvira iz fizičnega preizkusa za poklicne gasilce. Tamkajšnji strokovnjaki, med katerimi je bil najbolj zaslužen za razvoj tega preizkusa dr. Paul O. Davis, so združili prvine, ki naj bi jih gasilci obvladali, če naj bi bili kos izzivom, ki jih prinaša ta poklic. Razvili so test, katerega rezultat se je meril s časovnimi enotami. Kaj kmalu so kandidati za gasilce začeli tekmovati med seboj in razvilo se je tekmovanje, kakršnemu na svetu ni para, je povedal Anže Habjan, prvi slovenski gasilec, ki je nastopil na tem tekmovanju. A pot do prireditve tekmovanja pri nas je bila še dolga, predvsem pa v veliki meri povezana z lastnimi sredstvi. Vendarle je po petih letih zanimanje za to športno panogo vedno večje, naši tekmovalci pa sodijo v sam svetovni vrh. Do tja so potrebovali nekaj let natančnega in zavzetega treninga ter tudi precej odrekanja, je pojasnil Domen Pavlič. Posebno poglavje je tudi hrana - tekmovalci v FFCC morajo za dosego svojih ciljev paziti tudi na tem področju, zato se sladkorju, maščobi in alkoholu izogibajo. Po mnenju Gregorja Stanovnika in Matica Zupana bi tovrstnih tekem lahko bilo še več, saj bi to pomenilo več treningov in posledično boljše rezultate za vse, a je organizacija za kaj takega zaenkrat prezahtevna. Je pa pri nas po mnenju naših gostov dovolj prostora tudi za druga podobna tekmovanja, ki se s FFCC ne izključujejo. Prej nasprotno, povedo, gre za dopolnjevanje, ki ima vedno tudi pozitivne strani. Sami so se sicer uspešno preizkusili tudi v drugih tekmovanjih, vendar jim je ameriška inačica najbolj všeč.Odločitev za to najdejo predvsem v dejstvu, da je na tem tekmovanju vedno dobro vzdušje. 'Vsi smo kot velika družina', pove Anže Habjan. 'Navijamo za naše nasprotnike in oni za nas. Tega ne vidiš prav pogosto'. Letos jih čaka odhod v ZDA, kjer bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu. Njihov cilj je jasen in glede na rezultate, ki so jih dosegli letos, tudi dosegljiv - domov želijo prinesti medaljo s svetovnega prvenstva. 'Možnosti imamo, pripravljeni smo dobro in formo smo stopnjevali prav za svetovno prvenstvo', pove Domen. 'Vendar moraš imeti za medaljo vedno tudi nekaj sreče', doda Matic. Fantje so tudi izven tekmovalne proge videti kot tesno povezana, homogena ekipa. Kar govorijo, tudi kažejo. Kako lepo bi bilo, če bi se športnega in tovariškega duha, ki ga spodbuja to tekmovanje, znali nalesti tudi drugi - pa naj bodo gasilci ali ne ...


11.09.2014

Ivan Ketiš

Ivan Ketiš, upokojeni ravnatelj Srednje elektro-računalniške šole v Mariboru, se je tik pred dopolnjenim 70.rojstnim dnevom odločil napisati knjigo o sebi in mestu, v katerem živi. Naslovil jo je V mojem slogu, v njej pa skozi avtorjev življenjepis na humoren način spoznavamo Maribor in njegove posebnosti, ljudi in dogodke. Ivana Ketiša bo nekaj po polnoči gostila Darinka Čobec.


10.09.2014

Poliamorija

Ljubezen, prijateljstvo, spolnost. Ekskluzivna navezanost, partnerstvo. Le da ne gre za dva človeka, ampak za tri, lahko tudi več. Ne govorimo o varanju, promiskuiteti, svinganju, govorimo o iskrenosti, predanosti, spoštovanju in odgovornosti. Je poliamorija odraz sodobne družbe ali končno spoznana normalna vrsta odnosa med nami? Kaj jo povezuje s tradicionalno družino in kako se razlikujeta, so enako močna čustva do najmanj dveh partnerjev hkrati res lahko pristna, je res mogoče, da se tak odnos ne razvija praviloma "na račun" nekoga v njem? Tudi na ta vprašanja bomo iskali odgovore to noč, ko se bomo o poliamoriji in vrstah odnosov med nami pogovarjali z integrativno psihoterapevtko Aljo Fabjan. Na nočni obisk jo je povabila Tina Kralj.


08.09.2014

Luke Thomas Dunne

Iz različnih oblik gledališkega plesa je diplomiral na enem od vodilnih evropskih centrov za sodobni ples, šoli Trinity Laban v Londonu. Plesalec angleškega rodu je od leta 2007 član mednarodne skupine EnKnapGroup, ki deluje pod vodstvom koreografa Iztoka Kovač. Luke že sedem živi in ustvarja v Sloveniji in s skupino gostuje na mednarodnih odrih. O plesu, o umetnosti, o življenju v naši deželi, pa tudi o njegovem izvrstnem znanju slovenščine se bo z njim pogovarjala Nada Vodušek.


07.09.2014

Pasje borbe

Pasje borbe so prepovedane v večini držav po svetu. Kljub zakonom, ki jih prepovedujejo, se pojavljajo v skritih prostorih, kleteh, zapuščenih hišah in gozdovih. Psi, ki jih vzrejajo in vzgajajo z namenom sodelovanja v pasjih borbah, so zlorabljeni že od vsega začetka. Večino časa sami, na kratki verigi ali kletki, edini stik z zunanjim svetom je čas, ki je namenjen »treningom«. Žalosten pogled, strah v očeh, vidne posledice mučenja, poškodb in zanemarjanja živali prizadenejo vse, ne samo ljubiteljev živali, njihov glas pa so pogosto le prostovoljske in neprofitne organizacije, brez pravih pristojnosti za ukrepanje. Po polnoči se bo o primerih mučenja in zlorab živali, sumu da imamo tudi v Slovenije pse, ki so namenjeni pasjim borbam, Enisa Brizani pogovarjala s prostovoljcema portala Pes moj prijatelj in Ustavimo pasje borbe.


06.09.2014

Andraž Paliska

Po desetletju igranja članske odbojke v domovini se je Izolan Andraž Paliska odločil, da bo preizkusil odbojkarski parket v tujini. Pot ga je kot prvega Slovenca zanesla v libijsko prvo ligo, kjer je minulo sezono uspešno odigral za klub Al Jazeera iz Zuware. Čeprav je prvič igral v tujini, se je v tem času nabralo več dogodivščin, kot jih drugi odbojkarji, ki igrajo po Evropi, doživijo v nekaj letih. Če bi radi izvedeli več o Andraževih izkušnjah, ki so prava zmes gostoljubja, avantur in kaosa, prisluhnite nočnemu klepetu. Nekaj minut po polnoči se bo z njim pogovarjal Boštjan Simčič.


05.09.2014

Blaž Šegula in Stanislav Gomboc: Pojoče kobilice Slovenije

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


03.09.2014

Stjepan Palajsa

Lira simbolizira harmonijo med notranjim in zunanjim. Samorog je glasnik drugega, boljšega, pravičnejšega sveta ter predstavlja sposobnost in moč za premagovanje izzivov. Zmaji in kače simbolizirajo prvotne "gospodarje Zemlje", so varuhi zakladov in skrivnega znanja. Simboli so bili vedno most, ki je povezoval človeka z nekim drugim, neopisljivim, nevidnim svetom. Današnji človek je stik s tem svetom izgubil in tako so pomen izgubili tudi simboli. V noči na sredo jih bomo skušali nekaj obuditi, saj je njihov jezik univerzalen in aktualen še danes. Na nočni obisk prihaja predavatelj in profesor fizike ter predsednik društva Nova Akropola v Sloveniji, Stjepan Palajsa. O simbolih se bo z njim pogovarjal Peter Močnik.


01.09.2014

Borut Peterlin

V oddajo Nočni obisk prihaja Borut Peterlin, fotograf, ki se je odpovedal uspešni karieri fotoreporterja in urednika fotografije, da bi se lahko povsem posvetil svoji umetniški viziji: obujanju starih fotografskih tehnik. Seznanil nas bo z različnimi fotografskimi postopki, ki so bili priljubljeni v drugi polovici 19. stoletja, v času, ko je moral fotograf iz osnovnih sestavin sam pripraviti materiale za fotografije. Tema pogovora je aktualna sploh zaradi 200-letnice rojstva Janeza Puharja, ki je s svojimi dosežki pomembno prispeval k svetovni zgodovini fotografije. Kako lahko smola iglavcev in sivkino olje za lak pripomoreta k izdelavi fotografije, bo Borut Peterlin – sicer diplomant praške akademije Famu, podiplomant London College of Printing in ustanovitelj festivala Fotopub – povedal voditeljici Tini Lamovšek.


31.08.2014

Mateja De Laat

Šoloobvezni otroci se že pripravljajo na novo leto guljenja šolskih klopi. Vendar pa ne gredo vsi otroci v osnovno šolo. Vedno več je namreč staršev, ki se odločajo za šolanje otrok na domu. V lanskem letu se je tako šolalo že 124 slovenskih otrok. Kakšne so prednosti in kakšne pomanjkljivosti šolanja na domu, bomo odkrivali z Matejo de Laat, mamo ki šola otroka doma, in je ustvarjalka ter urejevalka spletne strani Šola na domu. Bodite z nami, malo po polnoči v oddaji Nočni obisk. Z Matejo de Laat se bo pogovarjala Lea Ogrin.


30.08.2014

Boris Vuga

Odkar je kot otrok gledal filme Jacquesa Cousteauja, obožuje podmorje in nadvse uživa v razkisovanju podvodnega sveta, potopljenih ladij, jam in rovov in tudi v čisto navadnem lebdenju sredi modrine. Boris Vuga, inštruktor potapljanja in eden od soustanoviteljev Potapljaškega kluba Luke Koper, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, bo gost Mojce Maljevac v koprskem studiu, kjer v noči na soboto pripravljamo nočni program nacionalnega radia.


29.08.2014

Pred kavarno na Novem trgu (v živo s terena)

Dalida Horvat, strokovna vodja programa SOS telefon; društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (brezplačna tel. številka 080 11 55, ponedeljek-petek: 12.00-22.00; sobota, nedelja in prazniki: 18.00-22.00) + Zdenka Premoša, vodja Ljubljanske skupine telefona za otroke in mladostnike - TOM telefona (brezplačna tel. številka 116 111, vsak dan med 12. in 20 uro) Sabina Gombač, strokovna vodja društva Samarijan, v okviru katerega deluje zaupni telefon Samarijan (brezplačna telef. številka 116 123, 24 ur dnevno, vse dni v letu)


28.08.2014

Anton Tasič

Na nočni obisk prihaja Anton Tasič, ki je to poletje na ležečem kolesu v 81.- tih dneh prekolesaril Združene Države od Atlantika do Pacifika, zatem pa še pot od kanadske do mehiške meje. Svojo avanturo je poimenoval: »od obale do obale, od meje do meje«. Kaj vse je preživljal na 10 000 kilometrski poti in kakšne dogodivščine so ga spremljale, boste izvedeli nekaj po polnoči. Z Antonom Tasičem se bo pogovarjal Teodor Bostič.


27.08.2014

Tomo in Bojana Križnar

»Za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah so zdaj najbolj pomembne leteče kamere", pravi humanitarec, borec za človekove pravice, pisec knjig in avtor dokumentarnih filmov o zločinih nad staroselci v Darfurju in v Nubskih gorah, Tomo Križnar, ki se je po mesecu in pol snemanja novega dokumentarnega filma o genocidu nad Nubami pred kratkim vrnil v Slovenijo. Tomo Križnar bo nocoj nekaj po polnoči gost nočnega programa, v studiu se mu bo pridružila tudi žena Bojana, učiteljica in novinarka. V šoli je zbrala sto kilogramov šolskih potrebščin in jih spravila tja, kamor večina humanitarnih organizacij trdi, da se ne da in ne sme.


25.08.2014

Katja Gönc

"Spopadi med poljedelci in nomadskimi plemeni v Etiopiji so podobni svetopisemski zgodbi o Kajnu in Abelu," tako Ptujčanka, ki je tri leta kot strokovnjakinja za posredovanje v sporih preživela v vasi plemena Mursi, raztegovalcev ustnic, v etiopskem naravovarstvenem območju reke Omo ob meji s Kenijo in Sudanom. O lepotah in tudi težavah ozemlja, ki ga potovalni vodniki opisujejo kot zadnjo oazo plemenskega življenja v Afriki, se bo s Katjo Gönc nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman. Vabljeni k poslušanju.


Stran 147 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov