Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


18.12.2014

Stane Pelc in Petra Draškovič

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.12.2014

Maja, nekdanja uživalka prepovedanih drog, in psihiatrinja Nuša Šegrec

"Enkrat odvisnik, vedno odvisnik. Morda kakšen izmed njih res za kakšno leto preneha, ampak slej ko prej se vsak vrne k drogi. Visoko izobraženi se znajo in zmorejo nadzorovati, nižji socialni sloji ne. Džanki je vedno nasilen, zanemarjen in prenašalec bolezni, ves čas laže in krade. Lahke droge seveda niso problem." To je le nekaj stereotipnih trditev o uživalcih psihoaktivnih snovi, največkrat pod tem izrazom razumemo prepovedane droge. To noč bomo spoznali Majo, ki jih bo najverjetneje vsaj nekaj z lastno zgodbo postavila na laž. Na nočni obisk pa prihaja tudi psihiatrinja Nuša Šegrec iz Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani, ki nam bo zmote in nova spoznanja o odvisnosti od drog odkrivala s strokovne plati. Prisluhnite pogovoru z njima drevi nekaj po polnoči na Prvem. Avtor prispevka: Tina Kralj


16.12.2014

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


15.12.2014

Elza Budau

Kadar v studio povabiš iskrivo in očarljivo sogovornico, polno topline in iskrenega žara, subtilno opazovalko in iskalko najfinejše popolnosti, veš, da bo skozi zimsko v trenutku zasijala Poletna noč. Ko se potopiš v pomenek s pesnico, pisateljico, besedilopisko in avtorico številnih radijskih oddaj, veš, da bo čas prepreden s pesniško in človeško lepoto prehitro mimo. In da ne bosta ostali Brez besed. Na nočni obisk prihaja Elza Budau. Z njo se bo pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek


14.12.2014

Matej Rozman

Vse se je začelo na Cipru 25. oktobra 2013. Od tam je avanturist Matej Rozman z drugimi člani posadke na jadrnici odplul in se po enem letu spoznavanja in videnja velikega dela sveta pred kratkim vrnil. Glede na to da ga privlači voda, morje, narava in divjina ter da rad spoznava nove ljudi in kulture, odločitev za tako dolgo potovanje gotovo ni bila težka. Rad pove, da ga zanima in fascinira vse v zvezi s Polinezijci, zato ima občutek, da je bil v prejšnjem življenju član kakšnega polinezijskega plemena. Pridružite se nam v nedeljskem Nočnem obisku. Morda se tudi vi, drage poslušalke in poslušalci, nalezete pozitivne energije, ki jo Matej Rozman tako rad širi med druge.


13.12.2014

Ivo Boscarol

Pred četrt stoletja je ajdovski tiskar, fotograf in ljubiteljski letalec Ivo Boscarol prejel odločbo, kakršne ni pred tem še nihče v takratni Jugoslaviji: postal je prvi zasebni konstruktor motornih zmajev, njegova obrt se je preimenovala v Studio Boscarol in center za alternativno letenje Ajdovščina. Tako je položil temelje tega, kar danes poznamo pod blagovno znamko Pipistrel. Z Ivom Boscarolom se bo Sandi Škvarč nekaj po polnoči pogovarjal o prehojeni poti in pogledih v prihodnost. Avtor prispevka: Sandi Škvarč


12.12.2014

Dr. Matjaž Lesjak

Petkovo noč bomo preživeli v pogovoru z doktorjem Matjažem Lesjakom. Rdeča nit pogovora bo notranje ravnotežje človeka v sodobni družbi, vprašanje meje med uradno in tako imenovano alternativno medicino ter o potrebi sodobnega človeka, da verjame v nekaj, kar naj bi bilo pri njem dolgoročno uspešno. Morda se naučimo prepoznati tudi tisto, kar nam sporoča duša preko govorice telesa. Prisluhnite nam nekaj po polnoči.


11.12.2014

Bilbi in Matej Štrafela

Na nočni obisk prihajata Bilbi in Matej Štrafela. Pevka nam bo razkrila in predstavila dvanajst novih glasbenih zgodb – pevskih slik z novega albuma Toskana, športni novinar Matej Štrafela pa nam bo neposredno iz mariborskega Ljudskega vrta prinesel nekaj odzivov in zgovornih komentarjev na še eno pomembno nogometno tekmo Lige prvakov med domačo ekipo in nogometaši Schalkeja. K poslušanju vabi voditelj Zoran Turk. Glasbena oprema Aleš Vajngerl.


10.12.2014

Prof. dr. Damijan Miklavčič

Na nočni obisk prihaja prof. dr. Damijan Miklavčič, predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko na Fakulteti za elektrotehniko ter dobitnik številnih nagrad in priznanj. Je tudi vodja mednarodne raziskovalne skupine, ki se ukvarja z elektroporacijo oziroma proučevanjem vpliva električnih polj na biološke sisteme. V Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt, boste izvedeli, na katerih področjih vse se uvjaja elektroporacija, kako pripomore k zdravljenju raka, pridobivanju sladkorja in celo k vsakodnevni pripravi hrane.


09.12.2014

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


08.12.2014

Zoran Kneževič

Na nočni obisk prihaja Zoran Kneževič, letošnji dobitnik nagrade za najboljši knjižni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu. Žirijo je prepričala njegova zbirka kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, v kateri spregovori o izkušnji tujosti v znanem okolju, o socialnih temah ter o odnosu med očetom in sinom. Avtor se je leta 1995 iz Vojvodine preselil v Slovenijo in do izida svojega prvenca prehodil za pisatelja precej netipično ustvarjalno in poklicno pot. O tem bo nekaj minut po polnoči Zoran Kneževič pripovedoval v pogovoru z Markom Rozmanom.


07.12.2014

Marta Tomec

Rejništvo je ena od oblik skrbništva za otroke, ko biološki starši zaradi različnih vzrokov ne morejo več skrbeti zanje. Gre za različne vrste zasvojenosti staršev. "Najpogosteje gre za alkohol, na drugem mestu pa je vedno več takih, ki so zasvojeni z drogo," pravi Marta Tomec s Centra za socialno delo Domžale. Z gostjama Marto Tomec in Alenko Žumbar Klopčič se bo Helena Urbanija pogovarjala o rejništvu v današnjem času in o projektu Srečna Hiša, ki povezuje tiste, ki imajo, s tistimi, ki potrebujejo. Nekaj minut čez polnoč na Prvem.


06.12.2014

Amer Čosič - poklicni gasilec iz Gasilske enote Nova Gorica

Ni res, da Slovenci nimamo junakov. Včasih so to znana imena, drugič pa povsem vsakdanji in preprosti ljudje. Da so pa naši gasilci najboljši, znamo reči, ko nas hudo zaliva, ko nas zasuje ali ko nam žled polomi gozdove in optimizem. To nam priznavajo tudi v svetu. Dokaz prihaja z nedavno končanega najzahtevnejšega gasilskega tekmovanja, ki je bilo v ameriškem Phoenixu. Sodelovalo je skoraj 600 gasilcev iz vsega sveta, slovenska ekipa pa je zasedla 6.mesto. Edini profesionalec v petčlanski ekipi je bil AMER ČOSIČ iz Gasilske enote Nova Gorica. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.


05.12.2014

Imre Jerebic

Na nočni obisk prihaja človek, ki mu je bila dobrota položena v zibelko. Imre Jerebic je socialni delavec, teolog in generalni tajnik Slovenske karitas, ki o sebi pravi, da je bil vzgojen v duhu, da je dobrota vrednota, biti dober človek pa je ideal, ki ga nosi v sebi. Svoje življenje je posvetil delu z osebami z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, beguncem, odvisnikom od trdih drog, stiski mamic v materinskih domovih, razvoju prostovoljstva in sodelovanju z invalidskimi organizacijami. O vrednotah, družini, prostovoljstvu in prebujanju človečnosti v današnjem potrošniškem času se bo z njim pogovarjala Petra Medved.


04.12.2014

Damjan Kren

Na obisk v Nočni program prihaja Damjan Kren, mojster borilnih veščin in ustanovitelj Tenkido akademije, tudi avtor knjige Tenkido – pot do sožitja telesa in duha. Predstavili vam bomo vzhodnjaško filozofijo, borilno veščino in tenkido kot način življenja. Z Damjanom Krenom se bo pogovarjala Jasmina Bauman. Glasba: Gregor Stermecki


03.12.2014

Urška Habjan

Čas je za našo nočno gostjo hkrati svoboda in omejenost. Čas ustvarjanja je zanjo užitek, ure spanja ali počitka izguba časa, trenutki za družino in prijatelje neprecenljiv čas in dnevi, v katerih ureja vsakdanje stvari, dolgčas. Tako Urška Habjan dojema čas, ki je tudi vodilo njenega ustvarjanja. Urška namreč zbira stare ure in jim novo življenje vdahne tako, da urne mehanizme preoblikuje v nakit. Umetnica in oblikovalka nakita nam bo v Nočnem obisku razložila kako je prva babičina ura zbudila njen navdih in kako, po navadi kar brez skic in predhodnega načrtovanja, pod urnimi prsti nastajajo zanimive časovne mojstrovine. Po polnoči v našem Nočnem programu z Darjo Pograjc.


01.12.2014

dr. Anton Šepetavc

Na nočni obisk po polnoči prihaja dr. Anton Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, doktor literarnih znanosti ter ravnatelj 1. gimnazije v Celju. V svoji učiteljski karieri je kot le malokdo spoznal šolstvo po horizontali in vertikali, poučeval kar štiri predmete, se veliko ukvarjal tudi z zgodovino in športno vzgojo ter tako bistveno prispeval k današnji podobi, klimi in ugledu te gimnazije na lokalni, državni in mednarodni ravni. Je tudi pesnik, športnik in avtor mnogih razprav o zgodovini. Pred kratkim je prejel državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.


30.11.2014

Katarina Juvančič

Na nočni obisk prihaja Katarina Juvančič. Katarina je antropologinja, teoretičarka, pronicljiva poznavalka in raziskovalka glasbene umetnosti. In odlična glasbenica s prelepim glasom. Z Dejanom Lapanjo sta letos izdala čudovito ploščo Hope's Beautifull Daughters, drugi del diptiha upesnjenih in uglasbenih zgodb o pogumu, srčnosti in moči žensk. V prvem delu z naslovom Selivke se njena besedila dotikajo tabujev in travm anonimnih žensk, na drugi plošči pa pripovedujejo zgodbe znanih žensk iz mitologije in zgodovine. Katarina vse v življenju počne z iskrenim in iskrivim žarom. Obeta se torej ognjevita nedeljska noč. S Katarino Juvančič se bo pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek


29.11.2014

Dr. Rado Pišot

V nočni program prihaja dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki letos obeležuje 20 let delovanja. Z njim se bo pogovarjal Matej Rodela. Avtor prispevka: Matej Rodela


28.11.2014

Filip Kržišnik in Blaž Slanič

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 143 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov