Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


09.04.2015

Happy Ol? McWeasel

Na nočni obisk smo povabili skupino Happy Ol' McWeasel, ki je našla idealen spoj ljudske glasbe in punk rocka. Marca so izdali drugi album Heard Ya Say! Z njim nadaljujejo osvajanje domačih, evropskih in tudi japonskih poslušalcev. S člani skupine se bo pogovarjal Robert Zajšek.


08.04.2015

Prva pomoč – Katarina Remec, Katja Žalman, Aleks Šuštar

Dnevu zdravja bomo zaželeli na svidenje s korakom nazaj – ali pa naprej, kakor to razumemo. Reševali bomo namreč življenje. Na nočni obisk prihajajo študentje medicine, ki v okviru projekta Za življenje izvajajo brezplačne tečaje prve pomoči. Preživetje posameznika, katerega življenje je ogroženo, je v veliki meri odvisno od mimoidočih in njihovega ukrepanja. Pogosto pa se zgodi, da sicer praviloma hitro pokličemo reševalce, zaradi različnih razlogov pa si ne upamo storiti več. Zato bomo to noč na kratko ponovili, kako ukrepati ob nezavestni osebi, ki diha ali ne, ob hujši poškodbi, srčnem infarktu ali možganski kapi, skratka, v stanjih, ko šteje vsaka sekunda. Temeljno vodilo: Karkoli naredite, je bolje, kot narediti nič. K poslušanju vas vabi voditeljica Tina Kralj.


06.04.2015

Tina Guček

Njena strast do potovanj se je pričela že v otroških letih, ko je kot plesalka pogosto potovala na tekmovanja v tujino, na prvo daljšo samostojno pot pa se je podala pri svojih osemnajstih. S potovanji je kasneje okužila tudi svojega bodočega moža, danes pa se po svetu potepa tudi skupaj s svojimi otroki. Danes petletna hči Juno je bila pri svojih osmih mesecih že v Egiptu, še ne dveletni sin Maj pa je že stopical po Siciliji in po Španiji. Z urednico, novinarko in popotnico Tino Guček se bo nekaj po polnoči pogovarjal Peter Močnik.


05.04.2015

Nočni pogovori z Mojco

Bedenje pozno v noč se vam bo splačalo. Preživeli boste dve pestri uri v nočnih pogovorih z Mojco. Kot po navadi se bomo zabavali, si zaupali skrivnosti in se celo prerekali. V vsakem primeru pa bo čas minil, kot bi mignil in po drugi uri boste potonili v zasluženi globok spanec. K poslušanju in sodelovanju vabi Mojca Blažej Cirej.


04.04.2015

Joško Sirk

Po polnoči bomo gostili Joška Sirka, Slovenca, ki živi na italijanski strani Brd. Iz vaške betule, ki jo je postavil njegov oče kmalu po vojni, je nastala današnja La Subida, posestvo, ki se razprostira na desetih hektarjih, z osemnajstimi počitniškimi hiškami v slogu stare briške arhitekture, z jahalnim centrom, bazenom, teniškim igriščem … Pred leti je La Subida dobila Michelinovo zvezdico. Sirk je tako edini Slovenec, ki jo ima v lasti, vendar mu ne pomeni veliko. Vedno znova išče nove izzive, zato se je lotil še enega, skorajda pionirskega projekta. O njem bo pripovedoval v nočnem programu voditeljici Nataši Uršič.


03.04.2015

Uroš Belantič

Pred dvema desetletjema so se po Ljubljani sprehajale razvajene gospodične v razkošnih oblekah, spletenih iz nostalgije in čajnih vrečk. Njihov avtor Uroš Belantič je medtem ustvaril nešteto kolekcij in kostumografij ter svojo lastno modno znamko Oktober, ki jo je leta 2004 uspešno predstavil v Parizu. Čez štiri leta se je tja preselil tudi sam. Oblikuje za blagovno znamko Plein Sud. Včasih se vrne tudi v Ljubljano. Čez dva tedna bo v ljubljanski operi premiera baletne predstave Labodje jezero, za katero je oblikoval kostume. Z Urošem Belantičem se bo pogovarjala Nada Vodušek.


02.04.2015

dr. Jana Goriup

Na nočni obisk prihaja prof. dr. Jana Goriup, sociologinja z Univerze v Mariboru. Kakšna sta pomen in vloga družine v postmoderni družbi, kako se oblikuje sistem vrednot v 21. stoletju, kako razslojevanje vpliva na neenakosti v družbi? O tem se bo Teodor Bostič pogovarjal z dr. Jano Goriup, ki bo komentirala tudi najnovejše polemike ob sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.


01.04.2015

Čedahuči

Na nočnem obisku se bosta voditelju Juretu Čepinu pridružila Blaž Učakar in Danijel Bogataj, člana glasbene skupine Čedahuči. Člani skupine so trdno prepričani, da je komunikacija z občinstvom ključnega pomena, zato s poslušalci po nastopih radi poklepetajo in jim celo ponudijo, da preizkusijo instrumente. Zasedba je v svojih treh letih obstoja nastopala skoraj po vsej Sloveniji, od velikih odrov Cankarjevega doma in festivalnih dvoran do intimnih koncertov v velikosti malo večje dnevne sobe. Kaj od tega jim je ljubše, pa izveste nekaj po polnoči.


30.03.2015

Borut Jeglič predstavi aplikacijo Foora

Slovenska start-up scena dokazuje, da so mladi Slovenci uspešni, iznajdljivi in kreativni. Mednje gotovo sodi tudi skupina štirih, ki je nedavno izdelala posebno spletno in mobilno aplikacijo za avtošole Foora. Ta med uro vožnje beleži pot, inštruktorjeve napotke in storjene napake kandidata, zato, da si jih ta, po koncu vožje lahko tudi v miru ogleda in se bolj učinkovito pripravi na naslednjo uro. Koncept do sedaj že uporablja nekaj domačih avtošol, ekipa pa si želi predvsem širitve na tuje trge. Ana Skrt je na nočni obisk povabila ustanovitelja startupa Foora, Boruta Jegliča. Prisluhnite jima malo po polnoči.


28.03.2015

Israel Dos Santos

Na nočnem obisku bomo v novogoriškem studiu Radia Koper gostili Brazilca Israela dos Santosa. Najbolj prepoznaven odbojkar primorskih prvoligašev iz Kanala, se je v sedmih letih bivanja pri nas povsem vživel v okolje. Čeprav ga je športna pot vodila v številne države, si je 206 centimetrov visoki Israel pri nas ustvaril dom, spoznal ljubezen svojega življenja, se poročil in si ustvaril družino. S prilagajanjem našemu okolju je imel Brazilec manj težav, kot je pričakoval, zato je s tekočo slovenščino in dobro voljo hvaležen sogovornik. Kakšna je njegova življenjska zgodba in kako njegov brazilski temperament diha po slovensko, bo Israel oziroma Izi, kot mu pravijo prijatelji, povedal v pogovoru z Boštjanom Simčičem.


27.03.2015

Bojan Premelč

Neprofitni Zavod PROoP so ustanovili z namenom osveščanja o uporabi prostokodnih računalniških sistemov v našem okolju in uporabo primerne opreme za javno dobro namesto stroškovno povsem drugačnih okolij. Osnovni cilj je postaviti računalniška okolja za različne dejavnosti in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi zagotoviti ustrezne prostore, v katerih nato potekajo računalniška izobraževanja. V studiu se nam bo po polnoči pridružil eden izmed ustanoviteljev neprofitnega Zavoda PROoP Bojan Prémelč - Pibi, s katerim bomo predstavili delovanje zavoda, pojasnili, kako potekajo in kje se lahko udeležite njihovih brezplačnih delavnic, povedali pa bomo tudi, kaj lahko naredite s svojimi odsluženimi računalniki.


26.03.2015

Omar Naber

Na sproščen pomladni nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja mladosten, a izkušen slovenski glasbenik in pevec Omar Naber. Že dobro leto sicer pada "Na glavo" in v njegovi glavi se iz dneva v dan rodi mnogo idej. Ali ostaja zgolj pri idejah ali pa ? ? Odgovor boste med drugim slišali v Nočnem programu. Bodite z nami.


25.03.2015

Antioksidanti

Slovenski glasbeni prostor je od januarja bogatejši. Ajdovska zasedba Antioksidanti je namreč po šestih letih delovanja izdala prvenec Parfum in plastika, ki ga bodo predstavili v tokratnem Nočnem obisku. Zase pravijo, da igrajo družbenokritični rock’n’roll, kar se odraža skozi iskrena besedila, ki govorijo o sedanjih socialnih problematikah, se spominjajo dogodkov iz slovenske zgodovine in nežno prepevajo o življenju z rakom. Kako vidijo svet Erik Jež, Andraž Žvokelj, Grega Marc, Darjan Brus in Gal Furlan, boste slišali malo po polnoči, ko se nam bodo pridružili z akustičnimi inštrumenti.


24.03.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.03.2015

Tanja Zgonec

Dokler lahko premikaš veko, trepalnice, plešeš, je učil Kazúo Ono. Plešeš lahko tudi v sebi, z minimalnimi telesnimi gibi. Na nočni obisk prihaja Tanja Zgonc, plesalka, koreografinja in redna profesorica za področje plesne in gibalne izraznosti na ljubljanski AGRFT, ki že več kot dve desetletji raziskuje, pleše in poučuje avantgardni japonski ples búto. O popolni koncentraciji akcije in miru, o zen budizmu, o potovanjih duše in njenih utelesitvah, o meditaciji, pa tudi o astrologiji, še enem védenju, ki se mu posveča, se bo z butoistko Tanjo Zgonc pogovarjala Nada Vodušek.


22.03.2015

Martina Podpečan

Na kmetiji Podpečanovih v Galiciji se s kmetovanjem ukvarjajo že štiri generacije.Tako ima kmetovanje v genih tudi mlada Martina Podpečan. Že kmalu je spoznala, da morajo tudi kmetije v korak s časom, sicer so obsojeni le na životarjenje. Že med študijem zootehnike na Biotehniški fakulteti se je odločila, da bo nadaljevala s tradicijo domače kmetije, ki ji bo treba dati novo vsebino.Na kmetiji tako zdaj dokazujejo, da slogan Domače je dobro res velja in da je lahko delo na kmetiji privlačno tudi za mlade. Z Martino Podpečan se bo pogovarjal Janez Vedenik.


21.03.2015

Nikolai Jeffs

Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture britansko-slovenskih korenin, zadnjih pet let predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, je za nočni obisk pripravil poseben seznam skladb. Izbral je pesmi, ki bi jih, če bi se kdaj znašel pred takim izzivom, vzel s seboj na samotni otok. Poleg življenjske zgodbe, ki je tesno povezana s prihodom v Slovenijo pri desetih letih in Radiem Študent, ki ga je močno zaznamoval, bo razkril tudi svoje poglede na kakovost življenja pri nas, velik del pogovora pa bo namenjen tudi glasbi. Med problematiko, s katero se po njegovem mnenju sooča slovenska glasba, izpostavlja dva pojma: žanrski fašizem in pomanjkanje prostora. Nikolaja Jeffsa bo gostila Anita Urbančič.


20.03.2015

Anka Vesel in Primož Jeralič

Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.


19.03.2015

Orlando Uršič

Na nočni obisk obisk prihaja Orlando Uršič, pisatelj, urednik, založnik in ob vsem tem, svojevrsten literarni in družbeni bojevnik. Na pisateljsko pot je stopil z romanom Gosposka, mater si ozka … po katerem je lani nastal tudi celovečerni film v režiji Marka Šantiča. V tem romanu je Orlando Uršič izpisal svojo bridko življenjsko izkušnjo, ko so ga zaradi težkih družinskih razmer nastanili v vzgojni dom, od koder ga je pot vodila v boj za preživetje. Danes je Orlando Uršič uspešen avtor, založnik, mož in oče. Z njim se bo pogovarjala Simona Kopinšek.


18.03.2015

Iztok Tomazin

"Sicer nisem nočni tip in ob tej uri običajno trdno spim, če le nisem dežuren ali kje v gorah - možnost, da predstavim vprašanje helikopterskega reševanja v Sloveniji, pa je dobra motivacija," je na povabilo na Nočni obisk odgovoril zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin. Slovensko javnost namreč že dalj časa glasno opozarja na birokratske ovire pri reševanju življenj s helikopterji. Prav tako strasten kot pri svojih službenih obveznostih je tudi v dejavnostih, ki zapolnjujejo njegov prosti čas. Iztok Tomazin je vrhunski alpinist, ekstremni smučar, zmajar in jadralni padalec, pa tudi fotograf, pisatelj in pesnik. V studio nočnega programa ga je povabil Iztok Konc.


Stran 138 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov