Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


12.06.2015

Samir Amarin, častni konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji.

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


11.06.2015

Tea Gajšek in Alenka Slavinec

Po polnoči bomo predstavili knjigo z naslovom JAZ SEM DAROVALEC. Avtorica Tea Gajšek v njej predstavlja svojo osebno zgodbo. Govori o mami z bolno hčerko, ki ima cistično fibrozo in je že dvakrat prestala transplantacijo pljuč. Knjiga je obogatena s fotografijami mednarodno priznane fotografinje Alenke Slavinec, ki prav tako prihaja na nočni obisk. Kako pomembno je darovanje organov? O bolezni se premalo govori in jo večina premalo pozna. Kako pa se starši lahko sprijaznijo s tako težkim bremenom in odgovornostjo? Če se bomo o tem pogovarjali, bomo morda pomagali še komu. K poslušanju nas vabi voditeljica Jasmina Bauman.


10.06.2015

Dr. Danilo Bevk o čebelah in drugih opraševalcih

Kaj poreče gost nocojšnjega Nočnega obiska na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da ko bodo izumrle čebele, bo v nekaj letih izumrl tudi človek? Dr. Danilo Bevk, ki vsakodnevno preučuje vlogo in pomen domačih in divjih čebel v našem okolju je zaskrbljen zaradi vedno bolj grobih posegov v naravo, ki ogrožajo številne živalske vrste. Dr. Bevk je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo; čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem pa namenja tudi velik del prostega časa. O utrinkih iz svojega poklicnega in zasebnega življenja bo spregovoril po polnoči v Nočnem programu. Pred mikrofon ga je povabil Iztok Konc.


08.06.2015

Vokalna skupina Kreativo

Biološko, organsko, povsem sveže naravnost z domačega vrta, z ljubeznijo stkano v okusna in bogata sozvočja. Šest vokalnih zanesenjakov, ki sestavljajo vokalni band Kreativo v glasbenem ustvarjanju združuje preprosto načelo: naravno toplino in ubranost človeških glasov čimbolj “ekološko” ter pristno pretočiti v čutno doživetje poslušalcev. Kako zvenijo v živo oziroma kako se šest glasov zlije v enega samega, prisluhnite v noči iz nedelje na ponedeljek. Gostitelj pogovora je Marko Rozman.


07.06.2015

Nastja Kramer

V nedeljskem Nočnem obisku gostimo mlado ekonomistko, ki je svoje navdušenje nad zdravim načinom življenja spremenila v poslovni uspeh. Nastja Kramer s svojo blagovno znamko zdrave prehrane Malinca, ki je na družabnih omrežjih pravi hit, ni prisotna le na slovenskem trgu, širi se tudi čez mejo. Njen trud ni ostal neopažen, nominirali so jo za finalni izbor za mladega podjetnika. Z voditeljico Tino Lamovšek bosta razpravljali o pomenu ekipnega dela, podjetniški poti mladih, o premišljenih nastopih na družbenih omrežjih, kot tudi o vedno aktualni temi zdravih prehranjevalnih navadah tako doma kot na tujem, ki jih je Nastja spoznala na potovanjih.


06.06.2015

Popotnik Gregor Tavčar

Poletje se je začelo in to je čas, ko razmišljamo tudi o počitniških ali popotniških dogodivščinah. Novogoričana Gregorja Tavčarja so potovanja zasvojila že v mladostniških letih. Prvič se je na daljše potovanje odpravil v Afriko. Pot ga je vodila od Kenije skozi Tanzanijo v Malawi, Mozambik in Zimbabwe. O svojih popotniških izkušnjah, predvsem po Aziji, ki ga je duhovno obogatila, pripoveduje Nataši Uršič.


05.06.2015

Vesna Velišček

Prepotovala je že več kot pol sveta in ob tem postala prava mojstrica priprave zelenjavnih minešter. Vesni Velišček, po izobrazbi zgodovinarki in sociologinji kulture, se je življenje obrnilo na glavo, ko po diplomi ni našla službe. Podala se je na pot samostojnega podjetništva in ustanovila podjetje Slocally, ki turiste, ki jih pot pripelje v našo državo, vabi, naj za spoznavanje Slovenije najamejo domačina in tako odkrijejo manj raziskane, a zato nič manj zanimive kotičke naše države. O lepotah naše dežele pa njeni ljubezni do narave, kampiranja, pohodništva, kuhanja in nabiranja zdravilnih rastlin, se bo z Vesno Velišček, pogovarjala Tadeja Bizilj.


04.06.2015

Krvodajalstvo

Ob slovenskem dnevu krvodajalstva bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil večkratna krvodajalca. Stanislav Žebola je kri daroval že 152-krat. Mladi krvodajalec, zdravnik pripravnik, Gregor Emeršič, pa sicer še nima tako visoke številke darovanja, je pa mlad krvodajalec, ki ima vso to humanitarno in donatorsko pot še pred seboj. Pridružite se nam po polnoči.


03.06.2015

Hospic

s poudarkom na žalovanje otrok in mladostnikov.


02.06.2015

Aznavour Toujorus

S komentarji in glasbo se sprehajamo skozi zadnji album legendarnega francoskega šansonjerja Charlesa Aznavourja, ki ga je izdal, ko mu je bilo 87 let. Album nosi naslov Aznavour Toujours, Aznavour za vedno, nanj pa je uvrščenih dvanajst šansonov, za katere je napisal tako besedila kot tudi glasbo; enajst od teh popolnoma na novo, enega pa na eno od njegovih starih melodij, a z novim besedilom. Glasbo Charlesa Aznavourja nam razkriva Miha Zor.


01.06.2015

Nadja Maruša Hren

Ko mojstri papirničarji naredijo glavno sestavino in tiskar opravi svoje delo, je na vrsti knjigovez. Zgibanju in šivanju papirja sledi izdelava "obleke" v obliki platnic iz kartona, knjigoveškega platna, usnja, blaga ali vzorčastega papirja. Po polnoči bomo torej gledali pod prste knjigovezinje. Z Nadjo Marušo Hren bomo klepetali o tem, zakaj Slovenci premalo pišemo, listali bomo po njenih unikatnih izdelkih, ko bomo osvojili potrebno znanje pa bomo poskušali ustvariti svojo beležnico. Vabljeni k poslušanju Nočnega obiska!


31.05.2015

Saša Babič

Gostja nedeljskega Nočnega obiska je pred desetletjem zaključila študij ruskega jezika s književnostjo ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje. Dr. Saša Babič se raziskovalno posveča slovstveni folklori, predvsem kratkim slovstvenofolklornim oblikam, tj. folklornim obrazcem kot so: delovni vzkliki, pozdravi, kletvice, pregovori, uganke, zagovori, molitvice. Zanima jo tako historičen vpogled v njihovo rabo kot sodobne oblike. Voditeljica Tina Lamovšek bo pozornost namenila tudi knjigi Beseda ni konj: Slovenski folklorni obrazci, v katerih gostja obravnava prav to raziskovalno področje.


30.05.2015

Stojan Lipolt

Stojan Lipolt je divaški arhitekt in moderator odmevnih pogovornih večerov Divača - mesto nad Reko. Zase rad pravi, da se je rodil nekaj stoletij prepozno, in morda se ravno zato v preteklost vrača z brskanjem po starih publikacijah in se s svojim malodane enciklopedičnim znanjem bori za ohranjanje kulturne dediščine. V nočnem programu bo gost Brede Biščak, njun pogovor pa se bo meandrasto vil med kraškim jamskim in staroverskim svetom, južno železnico, arhitekturo in rock glasbo. Pridružite se nam nekaj po polnoči.


29.05.2015

Lea Leskošek

Na Nočni obisk prihaja Lea Leskošek, glavna trenerka psov v šoli Lepo vzgojen pes. Lea je svojo pot začela v enem izmed kinoloških društev in čez čas se je v njej razvila želja po ukvarjanju z rehabilitacijo agresivnih psov. To željo je tudi uresničila in njena izobraževalna pot jo je pripeljala celo na izobraževanje pri slovitem šepetalcu psom Cesarju Milanu. Razen z agresivnimi psi se ukvarja še z ocenjevanjem primernosti psov za vključitev v terapevtski program pri društvu Tačke pomagačke. Z gostjo se bomo pogovarjali o tem, katera pasma je za posameznega lastnika najbolj primerna, kako se lotiti vzgoje mladiča, ki pride v novi dom, in še zlasti o tem, kako ravnati s psom, če se njegova vzgoja ne izide po načrtih.


28.05.2015

Tilen Pusar

Na nočni obisk prihaja kitarist Tilen Pusarj. Prvenec "Inner Strength" , ki ga je izdel pred tremi leti, je iskreno zrcalo njegovega srca in duše, ki nas poziva na potovanja skozi njegove življenjske zgodbe. S Tilnom Pusarjem, ki izvaja slogovno precej raznoliko glasbo, se bo pogovarjal Robert Zajšek.


27.05.2015

Bogomil Ferfila

Severna Koreja je v očeh javnosti zapisana kot totalitarna država z izjemno izpopolnjenim kultom osebnosti družine Kim. Je najbolj militaristična država na svetu, že več let zapored se uvršča na dno lestvice človekovih pravic. Politične, medijske, gospodarske svobode v državi skorajda ni. Nasprotnike režima pošljejo v posebne oddelke delovnih taborišč, kjer se ukvarjajo s prevzgojo. Ali prihod mladega predsednika Kim Jong Una vseeno napoveduje spremembe in reforme. Kakšna je prihodnost najbolj zaprte in skrivnostne države na svetu in njenih ljudi? O tem bomo govorili po polnoči, ko bo naš gost politolog dr. Bogomil Ferfila. Dr. Ferfila je Severno Korejo obiskal in pred kratkim njej deželi napisal tudi knjigo. Z njim se bo pogovarjal Peter Močnik.


25.05.2015

Eva Kovač

Ne izbira kraja in ne časa. Prisoten je lahko podnevi in ponoči. Lahko nas varuje, ali pa nam zagreni življenje. Strah je čustvo, ki ima veliko obrazov. Ga lahko premagamo sami? Kako nam lahko pri tem pomagajo psihologi? Na nočni obisk prihaja Eva Kovač, psihologinja, ki pomaga in svetuje ljudem s strahovi in fobijami. Že od študija dalje jo privlači tudi športna psihologija. Sodeluje z različnimi športniki, ekipami in trenerji. Z Evo Kovač se bo v Nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.


24.05.2015

Vesna Zornik – prvi glas skupine Katalena

Markanten in močan glas, ki zmore pretresti do kosti, nam pognati skozi žile strast, dramatičnost in melanholijo tanga, nas zazibati v blaženost uspavanke, popeljati skozi otroške izštevanke “… Kdor lovi, ne beži, kdor beži, ne zaspi, kdor se skriva, nič ne najde, le kdor išče, ta vidi vse.” poje Vesna na novi plošči Katalene Enci benci Katalenci, ki je pravkar izšla, pospremljena s predstavo za otroke. Z Vesno Zornik se bo v prvih urah nedelje pogovarjala Nada Vodušek.


23.05.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.05.2015

Primož Hieng

Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri in po kakovosti vode presega marsikatere tuje vodne vire. Neverjetne vrednosti in pomembnosti vodnih virov pa se še vedno ne prepoznavamo dovolj. Ne le da je pitna voda vir življenja, voda je lahko tudi zdravilna. Teh učinkov so se včasih zavedali veliko bolj, čeprav si jih naši predniki morda niso znali razložiti. Nocojšnji nočni obiskovalec Primož Hieng, nam bo v oddaji Nočni obisk, predstavil knjigo Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije, ki je pred kratim dobila še drugi del. Kateri vodni viri v Sloveniji so zdravilni in lahko pomagajo lajšati zdravstvene tegobe ter kaj so energijski labirinti in kako hodimo po njih, bomo odkrivali po polnoči. Voditeljica Lea Ogrin.


Stran 135 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov