Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


09.09.2015

dr. Tine Grebenc

Na Nočni obisk prihaja biolog dr. Tine Grebenc. Sam pravi, da velik del svojega življenja preživi v gozdu. A ne le podnevi. Če je čez dan gozd zanj delovno okolje, pa je ponoči mesto sprostitve in navdiha. Sprehod po gozdu ponoči je po njegovih besedah kot trening čutil – zaznavanje zvokov in vonjav. Dr. Grebenc ni le pozoren opazovalec narave, ampak tudi kritičen mislec, ki aktivno spremlja dogodke in spremembe v družbi.


07.09.2015

Umetnik Janez Janša

Pravi, da najraje zastavlja vprašanja in opazuje kolateralne učinke svojih del. Kako smo in kako nismo skupaj. Kako krhke, razdrobljene, začasne in mobilne so naše vezi v sodobni družbi. Za skupino ali skupnost rečemo, da je harmonična, ko njeni člani dihajo kot eden. Kako bi delovala skupnost, ki bi dobesedno dihala kot eno? Ko se znajdemo v družbi človeka, katerega dihanje je dovolj glasno ali opazno, hitro ugotovimo, da je meja naše zasebnosti prekoračena in da se ne moremo upreti vplivu drugega na nas. Dihati kot eden ali dihati po svoje? Je zrak edino, kar nam je še skupno, se sprašuje v svoji najnovejši predstavi Zraka!? Z Janezom Janšo se bo v ponedeljek po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


06.09.2015

Društvo koscev in kosic Slovenije

V nedeljskem Nočnem obisku bomo podrobneje spoznali ročno košnjo, enega od tradicionalnih običajev na podeželju, ki se prenaša iz roda v rod in na svojstven način krepi povezanost in pripadnost ljudi. Juretu Čepinu se bosta po polnoči v studiu pridružila gospod Lojze Križnar in gospa Marija Veršič, člana društva koscev in kosic Slovenije, ki sta se pred nekaj dnevi vrnila z evropskega prvenstva v ročni košnji v Španiji. Po polnoči nam bosta zaupala, kako uspešna je bila slovenska ekipa, kakšna pravila veljajo na tekmovanjih in kako razširjena je tradicija ročne košnje pri nas.


05.09.2015

Damjana Kulot

V nočnem programu bomo gostili Novogoričanko Damjano Kulot. V letošnjem letu je znamenito romarsko pot Camino prehodila že tretjič. Camino Frances oziroma Camino de Santiago je 800 kilometrov dolga pot, ki se začenja v Franciji, nadaljuje čez Pirineje in konča na severo-zahodu Španije v kraju Dantiago de Compostela. Damjana jo je vsakič prehodila sama. V povprečju jo popotnik prehodi v 30 dneh. Damjana je dnevno prepešačila približno osem ur. Na koncu poti ni čutila zmagoslavja temveč le hvaležnost za danost in srečo, da ji je uspelo to razdaljo premagati kar trikrat. Z gostjo nočnega programa se bo pogovarjala Nataša Uršič.


04.09.2015

Tomaž Pandur

Pred petindvajsetimi leti ga je postavil na oder Mariborske drame. Lani na sceno gledališča Centro Dramático Nacional v Madridu. Prvih trideset predstav je bilo v trenutku razprodanih. V prvem jesenskem mesecu pa bo v igralski zasedbi ljubljanske Drame stopil na prizorišče Ljubljanskih križank. Faust. Njegovo iskanje smisla življenja, Marjetičina bolečina in Mefistova zloba. Večni motivi in zgodbe, h katerim se je treba vedno znova vračati, da bi razumeli sebe in svet. Pred ljubljansko premiero Fausta se bo z režiserjem Tomažem Pandurjem pogovarjala Nada Vodušek. V petek, malo čez polnoč.


03.09.2015

Heliodor Cvetko

Začelo se je novo šolsko leto in z njim povezana pričakovanja otrok, staršev in učiteljev. Kako pomembni so za učenca zdravo družinsko okolje, igra in sprostitev, kdaj se zaradi preobremenjenosti in slabše motivacije otrok starši obrnejo na strokovnjake, v pogovoru s Heliodorjem Cvetkom, univerzitetnim diplomiranim psihologom in integrativnim psihoterapevtom iz mariborskega Svetovalnega centra za mladostnike in otroke – od polnoči dalje. V nadaljevanju bomo gostili glasbeno legendo, Vana Morrisona, ki je v ponedeljek praznoval 70. rojstni dan. Vplival je na mnoge glasbenike, posnel 35 albumov in osvojil veliko glasbenih nagrad.


02.09.2015

Radijsko vodeno modelarstvo

Sredin nočni obisk bo v znamenju modelov letal, s katerimi tekmujejo člani modelarskih društev. Voditelju Juretu Čepinu se bosta namreč pridružila David Marc, predsednik modelarskega društva Ventus iz Ajdovščine in Pavle Prhavc, predsednik podkomisije za radijsko vodene modele. Kako zahtevna je izdelava določenih modelov letal, v katerih kategorijah modelarji tekmujejo in kako se je kultura modelarstva razvijala v preteklih desetletjih, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.


31.08.2015

Dejan Roljič

Pri svojih 27-ih letih ima Dejan Roljič za seboj že mnogo podjetniških izkušenj. Ustanovil je poletno šolo na Kitajskem, bil član mednarodnega start up podjetja s tiskalnimi kioski, konec marca pa je postal soustanovitelj in direktor prvega pospeševalnika start up podjetij v regiji jugovzhodne Evrope "ABC - Accelerator". V njem ponujajo mentorstvo izbranim zagonskim podjetjem ter jim zaradi dobrih mednarodnih povezav omogočajo tudi vstop na tuje trge. Več o tem, kako deluje prvi tovrstni pospeševalnik, zakaj je prepričan, da imamo v Sloveniji vso potrebno znanje za uspeh in kaj še čaka bodoče podjetnike, boste slišali nekaj po polnoči, ko se bo z Dejanom Roljičem pogovarjala Ana Skrt.


30.08.2015

Roman Bernard

Marsikdo ob pogledu na helikopter v zraku pomisli le na prevozno sredstvo, vendar je ta še veliko več kot to. Je orodje, ki omogoča natančna snemanja zemeljskega površja, preglede najrazličnejših infrastruktur in zagotavlja oskrbo na območjih, kamor bi velike količine dobrin ali predmetov težko prenesli. O tem, za kakšne namene se helikopterji lahko uporabljajo v civilni sferi, bomo govorili z Romanom Bernardom, direktorjem in pilotom v podjetju, ki se v Sloveniji ukvarja s to dejavnostjo. Spregovorili bomo tudi o njihovi širitvi na tuje trge in o tem, kako v podjetju veliko priložnosti dajejo mladim izobraženim kadrom.


29.08.2015

Ana Jurkovič

V nočni program prihaja sveža magistrica slovenistike Ana Jurkovič. Študij je zaključila z nalogo Slovenščina za vsak žep. Ana je razvila prvo računalniško aplikacijo za začetno učenje slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Sicer pa je v slovenističnih vodah kar aktivna in se tu tudi dobro počuti. Več izveste, ko se nam pridruži na nočnem obisku. Gostila jo bo Jana Samsa.


28.08.2015

Naturopatinja Katja Tomažič

Na nočni obisk prihaja Katja Tomažič, ki je po izobrazbi in duši naturopatinja. Ukvarja se z energetskim prehranjevanjem po tradicionalni kitajski medicini. Hrana je izvor energije, dobrega počutja in zdravja. Kako prepoznamo tip energije, ki mu pripadamo, kako neprimerna hrana poškoduje pravilno delovanje določenega organa ali sistema v organizmu, kakšne so različne energije v telesu in zakaj se ljudje razvitega sveta bojujejo s preobilno težo že od otroštva, o tem se bo Petra Medved pogovarjala s Katjo Tomažič.


27.08.2015

Botanični vrt Romana Hergana

Roman Hergan je na degradiranih tleh v okolici Rač, zgradil prvi slovenski zasebni botanični vrt, ki skuša že v zasnovi posnemati naravo. Rastline je Roman nabiral v močvirjih slovenskih rek in potokov. V njegovem ribniku raste kar nekaj močvirskih vrst rastlin, ki so v Sloveniji izredno redke ali jih v naravnem okolju sploh ni več. Poleg številnih vodnih in obvodnih rastlin botanični vrt ponuja še zbirke strupenih in zdravilnih rastlin ter mineralov in kamnin. Botanični vrt gosti številne naravoslovne in šolske ekskurzije in terenske laboratorijske vaje. Romana Hergana gosti Teodor Bostič.


26.08.2015

Ljubljanski anarhisti

Avtonomija, samoorganizacija, vzajemna pomoč in neposredna demokracija so načela anarhističnih gibanj, ki se zavzemajo za družbo brez kapitalizma, seksizma, rasizma, homofobije, nacionalizma ter vsakršne oblike dominacije. Ali je takšno družbo sploh mogoče vzpostaviti, zakaj anarhiste mnogi povezujejo s pojmi kot so kaos, nasilje, neorganiziranost ali upor ter kakšna je slovenska anarhistična realnost, so vprašanja, ki jim bomo poizkušali z ljubljanskimi anarhisti poiskati odgovor v prvih urah zadnje avgustovske srede.


24.08.2015

Teja Reba

Na nočni obisk prihaja koreografinja, plesalka in performerka Teja Reba. Umetnica, ki skozi svoje predstave raziskuje razmerja med fizičnimi, čustvenimi in političnimi dejanji. Tako občimi kot tistimi, ki izhajajo iz njene osebne izkušnje. Brezkompromisno in provokativno. V ponedeljek malo po polnoči se bo s Tejo R pogovarjala Nada Vodušek.


23.08.2015

Pogovori s poslušalci

Prijazna avgustovska noč kar kliče k druženju. Voditeljica Mojca vas vabi k telefonu. Zanima jo, kaj se novega dogaja v vašem kraju, z vami, z vašimi hišnimi ljubljenčki in pri vas doma. Pa še kakšno šalo lahko pripravite. Pridružite se ji po polnoči.


22.08.2015

Vesna Pridigar

Astrologinjo Vesno Pridigar večina pozna pod imenom Vesna Helena. Marsikdo z velikim zanimanjem sledi njenim predavanjem v medijih, ki med drugim vsebujejo teme o numerologiji, meditaciji, dojemanju podzavesti, peat procesiranju, hermetizmu, terapijah, zeliščarstvu, pa tudi o zdravi prehrani. S tovrstnimi temami bo zaznamovan tudi tokratni nočni obisk. Sama pa se je nedavno lotila zanimivega projekta: kot fotografinja si pomaga z astrologijo, ki je ključ k odkrivanju pravega časa, okolja in barv za fotografiranje posameznika. A fotografija ne bo v ospredju. Med obiskom, na katerega jo je v koprski studio povabila Anita Urbančič, bo spregovorila predvsem o svojem primarnem znanju in izkušnjah.


21.08.2015

Gregor Geršak: Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika?

Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.


20.08.2015

Tania Smrdel

Na obisku v Sloveniji se je nedavno ustavila Tania Smrdel, ki je v daljni Avstraliji močno povezana s Slovenijo in mediji. Na radiu SBS Avstralija je namreč urednica programa za Slovence, ki živijo v Avstraliji. Skupaj z ekipo tako na tem radiu posebnega pomena, skrbi za informiranost in stik izseljencev z domovino. S Tanio Smrdel se je pogovarjal Robert Levstek, vabimo vas k poslušanju nekaj po polnoči.


19.08.2015

dr. Matjaž Regovec

Veliki švicarski psihiater in psiholog Carl Gustav Jung je nekoč dejal, da nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi življenja, ni brez težav. Ko želimo razrešiti čustvene stiske in notranje konflikte, naletimo na strahove in tabuje. Kako uspešni smo pri spopadanju s travmo Slovenci in ali smo res travmatiziran narod? Od kod izvirajo naši strahovi? V globine nezavednega se bomo nocoj po polnoči podali s psihologom in jungovskim psihoanalitikom dr. Matjažem Regovcem. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


17.08.2015

Helena Čebulj

Helena Čebulj je diplomirana inženirka grafične tehnike, ki izdeluje unikatna oblačila in modne dodatke. Izdelkom, ki postajajo vedno bolj priljubljeni in prepoznavni po asimetričnem krojenju ter abstraktnih potiskanih vzorcih, rada nadene simpatična in šaljiva imena. Največji kompliment, ki ji ga lahko nekdo pokloni je ta, da z veseljem nosi njena oblačila in da se v njih odlično počuti. O različnih materialih, primernih za različne letne čase in priložnosti, ustvarjanju in izdelovanju oblačil, se bo z nočno gostjo, Heleno Čebulj, pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


Stran 131 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov