Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


25.10.2015

Lidija Slana

V noči na nedeljo vas vabimo, da se skupaj z nami odpravite na potovanje po zgodovini gradu Brdo. Letos obeležujemo njegovo 500-letnico. Njegov nastanek namreč sega v 15. stoletje. Mnogo zanimivih plemiških in političnih imen je krojilo usodo gradu, med najbolj zanimi pa nedvomno Egkh, Zois, Karadžordžević in Broz. Peter Močnik je v nočni program povabil zgodovinarko in avtorico knjige o Brdu pri Kranju Lidijo Slana. Vabljeni k poslušanju.


24.10.2015

Marko Filej

Na nočni obisk prihaja Novogoričan Marko Filej, pobudnik in ustanovitelj start-up podjetja Trainers4me. Ekipno so v podjetju razvili istoimensko spletno platformo, ki ljubiteljem športa omogoča rezervacijo športnih trenerjev po svetu. V pogovoru s Karin Zorn bo Filej povedal več o podjetju, ki je razpeto med Ljubljano in Londonom, pa tudi o tem, kako je v investicijo uspel prepričati teniško zvezdnico Ano Ivanović ter kje vse še išče partnerje.


23.10.2015

Nataša Gorenc

V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.


22.10.2015

Nina Pušlar

V noči iz srede na četrtek bomo v živo klepetali s 26-letno Nino Pušlar, ki je ob koncu prejšnjega meseca praznovala 10. obletnico glasbene poti. Praznovala je, kot se za glasbenico spodobi, glasbeno, z izdajo albuma in s prijatelji na koncertu v Križankah. V klepetu ob glasbi, ki jo sama izvaja, ali jo le rada posluša, se bomo sprehodili po Nininem minulem desetletju in izvedeli še marsikaj zanimivega. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


21.10.2015

Nastja Verdnik

Nastja Verdnik je po izobrazbi novinarka, a njen vsakdan ni zaznamovan s pripravo novinarskih prispevkov, temveč s pripravo priboljškov v Pasji pekarni Hov-Hov. Ideja o pasji torti za njeno psičko je zdaj prerasla v pravi posel – ima več poslovalnic pri nas in na Balkanu, s franšiznim sistemom pa se bo podjetje širilo tudi na druge kontinente. Opazili so jo mednarodni mediji, zaradi hitre rasti pa je bila tudi med petimi finalisti izbora Mladi podjetnik leta. Prisluhnite njeni zgodbi kmalu po ponoči.


19.10.2015

Matija Štirn

V nočnem programu bomo tokrat leteli visoko med oblaki. Leteča zgodba nočnega gosta Matije Štirna se je začela na Brniku, kjer je kot majhen otrok opazoval letala. A vseeno si pilot nikdar ni želel postati. Pri štirinajstih letih je prvič letel in takrat je vedel, da je stevard poklic, ki ga želi opravljati. Njegova poklicna pot se je začela pri letalskem prevozniku Quatar Airways, nadaljevala pri Austrian Airlines, naslednji mesec pa leti na Kitajsko novim izzivom naproti. Še prej pa bo nočni gost Tadeje Bizilj.


18.10.2015

Nočni obisk z Mojco Blažej Cirej

Deževje, odpadlo listje in omamni vonj po pečenem kostanju: jesen je tu. Čas, ko se nas poloti nerazložljiva otožnost in ko še bolj potrebujemo toplo besedo. Voditeljica Mojca Blažej Cirej vas vabi k poslušanju nočnega programa, pa tudi pokličete lahko, vesela vas bo.


17.10.2015

Saša Petejan

V nočnem programu bo Breda Biščak gostila Sašo Petejan, publicistko, ki se zadnja leta ukvarja s pripravo dokumentarcev o žrtvah italijanskih fašističnih taborišč. V pogovoru bosta poskušali pojasniti, zakaj travmatični dogodki iz naše osebne in kolektivne preteklosti kličejo po ustrezni obravnavi, preden lahko dejansko postanejo del naše preteklosti in ne vplivajo več na življenje v sedanjosti.


16.10.2015

Mladi ne potrebujejo 12 ur sprostitve na dan!

Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.


15.10.2015

Ko dvignem sebe, dvignem Maribor!

Maribor je bogatejši za novo ozaveščevalno, nepridobitno in dobrodelno gibanje, poimenovano KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM MARIBOR. Pobudniki in organizatorji gibanja želijo predvsem očistiti Maribor slabe volje, apatije, tarnanja pa tudi občutka nezmožnosti kaj spremeniti na bolje. Prihodnji mesec bo 1. Festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, zato bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil pobudnike tega gibanja.


14.10.2015

Ana Nuša Kern

Morda provokativno vprašanje, a vendar: Ali pri nas obstaja šola, v katero učenci in učitelji hodijo z veseljem, starši pa so z njo zadovoljni? Ali obstaja šola, ki izobražuje in tudi vzgaja? Na Nočni obisk smo povabili Ano Nušo Kern, ravnateljico OŠ Presêrje pri Radomljah, ki že skoraj desetletje nosi naziv Glasserjeva kakovostna šola. Po polnoči jo bomo vprašali, kje je ključ za njihovo uspešnost in dobre odnose med učenci, učitelji ter starši.


12.10.2015

Kaja Kosec

Zdi se, da se v Sloveniji težko o čem dogovorimo, kot tudi težko zares odločamo. Večino časa se ne poslušamo in zgolj neučinkovito prepričujemo drug drugega. Je smisel dialoga res v prepričevanju drugih ali v nagovarjanju že prepričanih? Vse to se namreč odraža v vsakdanu na delovnem mestu, v odnosu s partnerjem ali v izražanju stališč do aktualnih vprašanj, kot so trenutno begunci. O tem v pogovoru s Kajo Kosec, direktorico Zavoda Za dialog, ki se celostno posveča človekovi osebnostni rasti ter deluje na področju dialoške komunikacije in medosebnih odnosov. Kako konkretno, bo nekaj minut po polnoči razkrila v pogovoru z Markom Rozmanom.


11.10.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.10.2015

Link Der Wasser

Na nočni obisk prihaja deskljanska skupina Link Der Wasser, ki je svojo pot začela konec osemdesetih. V podzemlju, skritem pred ušesi javnosti, so tako ustvarjali svoj glasbeni svet, ki se je dotaknil marsikaterega ljubitelja alternativne glasbe in v goriškem prostoru sprožili pravo malo revolucijo. Kolektiv je deloval do leta 1994, a člani pravijo, da ni nikoli zares razpadel. Le pravega naboja ni bilo več. Po 20 letih obljubljajo vrnitev. Dober razlog, da spet obudimo stare zapise skupine. K pogovoru jih je povabil Boštjan Simčič.


09.10.2015

Nočni obisk

Učitelji so pred štirimi dnevi obeležili 22. mednarodni dan učiteljev. Kitajski pregovor pravi, da je dober učitelj, boljši kot sod poln knjig. Marina Doblekar na ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja uči že 33 let. Z učiteljico, ki se najbolje počuti med najmlajšimi bomo govorili o delu učitelja, s kakšni izzivi se srečujejo pri svojem delu in tudi o tem, kakšna so pričakovanja otrok, staršev in tudi stroke. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.


08.10.2015

Tina Rataj in Lea Perko

Društvo za razvoj kreativnosti in potencialov Portret prireja 15. oktobra na Štuku v Mariboru dobrodelni koncert z namenom, da omogoči otrokom iz socialno šibkejšega okolja brezplačne obšolske aktivnosti. K projektu je pristopil tudi Radio Maribor. Društvo namreč izvaja programe in usposabljanja na področju kulture, izobraževanja in socialnega varstva. Podrobneje o društvu in dogodku pa v prvi uri nočnega programa, ko bosta naši gostji Tina Rataj, predsednica društva in prostovoljka Lea Perko.


07.10.2015

Perfect Strangers

Pod imenom Perfect Strangers so se združili mladi primorski glasbeniki Eva Sluga, Žiga Dodič, Nik Ražman in Manuel Kocjančič. Svojo glasbo opisujejo kot rock s primesmi popa in bluza, ustvarjajo pa od leta 2012. Najprej so preigravali predvsem starejše rock uspešnice, počasi pa so začele nastajati tudi lastne avtorske skladbe. Avtor besedila in glasbe večine pesmi je kitarist Žiga. Prva pa je luč sveta ugledala skladba Go away, za katero so posneli tudi predstavitveni videospot.


05.10.2015

Po Novi Zelandiji s Tanjo Veg

Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.


04.10.2015

Tomaž Perovič

V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.


03.10.2015

Tradicija martinovanja

V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.


Stran 129 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov