Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


20.11.2015

Boštjan Lederer

Letno se na Kilimandžaro povzpne okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Uspešnim pohodnikom se bosta decembra poskušala pridružiti tudi dobra prijatelja Boštjan Lederer in Vesna Škrlj. Mišični distrofik in njegova osebna asistentka sta si zadala neverjeten življenjski izziv: z vozičkom osvojiti streho Afrike. “Največji izziv bo zame dihanje, saj imam zaradi bolezni slabše razvita pljuča. A meje rad premikam, da vidim, kaj vse lahko dosežem,” pravi Boštjan. Več v Nočnem obisku po polnoči z voditeljico Darjo Pograjc.


19.11.2015

Nagrajenci natečaja ‘100 ljudi, 100 čudi’

Na prvi dan tega tedna, ki je bil še posebej zaznamovan kot mednarodni dan strpnosti, je Zveza prijateljev mladine v Mariboru končala deveti natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti » 100 ljudi 100 čudi« na aktualno temo »begunci« in podnaslovom »Vsak človek je nekje tujec«. Pripravili so zaključno prireditev, razglasili rezultate in podelili nagrade avtorjem najboljših sloganov, ki so jih zbrali predstavniki Slovenske filantropije in Društva Odnos. Voditelj nočnega programa Zoran Turk je ob tej priložnosti na zanimiv sproščen pogovor o naši strpnosti, oziroma nestrpnosti povabil nagrajene, kot tudi predstavnike organizatorjev in predstavnika sirske družine, ki je zaživela prav pri nas.


18.11.2015

Gorka Berden

Gorko Berden je življenjska pot pred dobrim desetletjem zanesla v Pariz. Tam je študirala dramsko igro in postala igralka. Sama pravi, da je čarobnost Pariza v njegovi zgodovini, arhitekturi in kulturi; v njegovi raznolikosti od okrožja do okrožja, v neskončnih možnostih in posebnem stilu. Zdaj živi v Ljubljani, v francosko prestolnico pa se pogosto vrača. V radost in vznemirjenje ob misli na Pariz in na življenje tam sta se po pretresljivih dogodkih prikradli tesnoba in zaskrbljenost. Gorko Berden je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.


16.11.2015

Aphra Tesla

Ne žanrska, temveč nadžanrska. Ne eklektična, temveč električna. Ne pevka, temveč operacijski sistem. Umetnica mnogih glasov in čarnih transformacij. Pod njihovim urokom zaplavaš v neznane svetove. Se mehčaš v skrivnostnih sencah gozdov, padaš v goltave globine podzemlja, drviš skozi robne pokrajine, ki se zdijo domače, četudi še nikoli nisi bila tam. Zreš v milo obličje ljubezni, se soočaš s kamnito sfingo smrti in spregovoriš v jeziku pojočega ognja. S pesnico, multimedijsko umetnico, šansonjerko, performerko, kiparko in slikarko se bo pogovarjala Nada Vodušek.


15.11.2015

Matjaž Stibilj

Množičnost in pomen delovnih akcij, brigad, ki so gradile ceste, proge in objekte v nekdanji državi Jugoslaviji, si je danes težko predstavljati. Kako so delovale, kaj so pomenile v času po 2. Svetovni vojni, kako so stkale bratske vezi tudi med Slovenci in Italijani ter kako so se polagoma preselile v zgodovino, v nočnem programu z gostom Matjažem Stibiljem, avtorjem raziskovalnega dela Bratstvo na delu. Z njim se bo pogovarjala Darja Groznik.


14.11.2015

Andreja Prek

25-letna Andreja Prek prihaja iz Idrije in je prostovoljka novogoriškega Rdečega križa v ambulantah begunskega sprejemnega centra v Brežicah in Dobovi. Vsak dan jo spremljajo nove izkušnje in preizkušnje. Pove, da je gledanje televizijskih posnetkov beguncev nekaj čisto drugega kot občutek, ko jim pogledaš v oči. Še vedno jo najbolj preseneča njihova odločitev, da se podajo na tako nevarno pot, kljub temu, da lahko izgubijo življenje. Zanjo je največje plačilo nasmeh otroka ali mame, ko odhajata iz improvizirane zdravniške ambulante. Opaža tudi, da so med prostovoljci eni in isti ljudje in da so že zelo izčrpani. Z njo se bo pogovarjala Nataša Uršič.


13.11.2015

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.


11.11.2015

dr. Dejan Pirtovšek

Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja. Vemo, da je ustno zdravje povezano s splošnim zdravjem in da je bolje odstraniti vzroke bolezni kot posledice. Naš tokratni nočni gost dr. Dejan Pirtovšek je v svetu zobozdravstva dejaven že več kot dvanajst let, kot specialist čeljustne in zobne ortopedije pa ima bogate izkušnje pri zdravljenju otrok, mladostnikov in odraslih ter vseh vrst nepravilnosti od enostavnih do najhujših, kjer je potrebno sodelovanje več specialnosti. O tem, zakaj ima več kot 90 % ljudi težave z zobmi, kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni in kako je sodobna tehnologija spremenila zdravljenja, se bomo z dr. Dejanom Pirtovškom pogovarjali vse do pol druge ure zjutraj.


09.11.2015

Planespotters – opazovalci letal

Ali ste vedeli, da opazovanje letal lahko predstavlja tudi hobi? Plane spotterji oziroma opazovalci - zasledovalci letal, ob stezah večjih letališč po svetu opazujejo in fotografirajo letala z željo, da bi ujeli najboljši trenutek med vzletom ali pristankom. Gre za velike ljubitelje zračnih plovil, ki prepoznavajo letala medtem ko so ta visoko nad njimi. Več o tem za marsikoga nenavadnem početju, bosta v noči z nedelje na ponedeljek voditelju Marku Rozmanu in poslušalcem zaupala slovenska opazovalca letal Pavel Bárabaš in Milan Korbar.


08.11.2015

Urša Pogačnik – belokranjski Center vzajemnosti in kreativnih idej

V začetku nedeljske noči vas vabimo v Belo Krajino. Spraševali se bomo, kako v lokalnem okolju, ki se spopada z brezposelnostjo, povezati in spodbuditi skupnost, da si sama ustvari nove priložnosti za delo in kvalitetnejše življenje. Primer dobre prakse prihaja iz Črnomlja, kjer je na pobudo društva Smnj na plac svoja vrata odprl prvi belokranjski Center vzajemnosti in kreativnih idej, čigar glavno poslanstvo je povezovanje belokranjskih ustvarjalcev, vzpodbujanje vzajemnega delovanja in obujanje lokalne skupnosti. Peter Močnik je na obisk povabil predsednico društva, Uršo Pogačnik.


07.11.2015

Lucija Mlinarič

Najboljša slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič zaključuje svojo tekmovalno športno pot. V soboto bo v Renčah gala večer z nastopi najboljših evropskih in svetovnih kotalkarjev, Lucijinih prijateljev in sotekmovalcev, na katerem bo seveda zaplesala tudi sama. V pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo spominjala svoje uspešne tekmovalne poti, zaznamovane tudi s hudo boleznijo, ki jo je premagala pred dvema letoma.


06.11.2015

Rok Košir

V noči iz četrtka na petek bomo v Nočnem obisku odprli vrata v Pinelino dnevno sobo. Rok Košir in njegova družina enkrat mesečno naredita prostor v svojem domu za domače in tuje glasbenike, povabita pa seveda tudi obiskovalce. V dnevno sobo ljubljanskega stanovanje se stisne tudi do petdeset poslušalcev. Rok Košir nam bo povedal kako svojo dnevno sobo prelevi v koncertno prizorišče, kako hišne koncerte sprejemajo sosedi in nam zaupal kakšno prigodo s cenjenimi glasbeniki, ki so nastopili v Pinelini dnevni sobi. Med njimi so mnoga, tudi mednarodno, priznana imena (npr: Chris Eckman, Terry Lee Hale, Tomaž Pengov, Dan Stuart, Neca Falk in mnogi drugi). Seveda bomo pogovor zabelili z glasbo, ki se je odigrala tudi v dnevni sobi Roka Koširja.


27.10.2015

Tattoo mojstrica Simona Borštnar

Je tatu še tabu? Kako se v svetu poslikav kože znajdejo ženske? Umetnica tetoviranja Simona Borštnar pobira nagrade za svoje delo doma in v tujini. Kakšni so izzivi te umetnosti bo voditeljici Sanji Rejc razkrila v nočnem pogovoru.


05.11.2015

Martin Štibernik - Mistermarsh

Na nočni klepet smo povabili glasbenika Martina Štibernika,ki sklada, producira, aranžira, igra in poje …vse to počne zase in za mnoge druge izvajalce različnih glasbenih zvrsti. Predstavili smo novi projekt Mistermarsh. V prvih dveh urah ste prisluhnili aktualnemu albumu Home.


04.11.2015

Marta Satler

“Ko sem izvedela, da imam raka, sem bila pomirjena. Svoje življenje sem živela polno, otroci so odrasli, zdelo se mi je, da ne bo posebej tragično, tudi če se poslovim.” A se k sreči ni. Gospa Marta Satler je še kako živa, še kako polna življenja, še kako posebna in njeno življenje po bolezni je morda še bogatejše kot predtem. Prostovoljka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki nasmeji tudi najtežje bolnike, prostovoljka v Društvu Edirisa, ki z vsem srcem povezuje Ugando in Slovenijo, iskriva sogovornica, ki tako prekipeva od energije, idej in volje, da ob vprašanju, ali je sploh kdaj utrujena, najprej začudeno pogleda. Povabili smo jo na nočni obisk. Drevi, s Tino Kralj, na Prvem.


02.11.2015

Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše

Tokratni nočni gost Andrej Ikica v svojem življenju uspešno krmari med računalništvom, glasbo in potovanji. Prav v teh dneh se predstavlja z novo pesmijo in videospotom Blues tega mesta.


01.11.2015

Nočni obisk z Mojco Blažej Cirej

To noč bo z vami voditeljica Mojca Blažej Cirej in pričakuje vas pri telefonu. Pripravite šalo, potožite se ali povejte, kaj je v vašem življenju ali kraju novega. Vabljeni k poslušanju nočnega programa.


31.10.2015

Mojca Fatur

Na nočni klepet prihaja članica igralskega ansambla Gledališča Koper, Mojca Fatur. Da se znajde tudi pred kamero, je potrdila žirija na Festivalu slovenskega filma. Faturjeva je nastopila v filmu Mihe Knifica »Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo« in prejela Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Postala pa je tudi Stopova igralka leta. Z Mojco Fatur se bo pogovarjala Jana Samsa, ki jo bo med drugim vprašala tudi to, kako mati treh otrok uspeva združevati zasebno življenje, gledališče in film.


30.10.2015

Ples ob drogu

Skupina odvetnikov je na Mednarodni olimpijski komite že pred leti naslovila prošnjo, da bi med olimpijske športe uvrstili novo panogo – ples ob drogu. Ali se bodo leta 2016 tekmovalke že potegovale za olimpijske medalje še ni znano. Kljub temu je omenjeni šport že dolgo tekmovalna disciplina, ki s prvinami gimnastike in akrobatike tudi pri nas navdušuje ženske in otroke. Inštruktorici plesa Tanja Tajnik in Maša Gorenc dodajata, da se v zadnjem času za trening odločajo tudi moški.


29.10.2015

Mariborski ŠTUK

Mariborski ŠTUK letos zaznamuje 30 let delovanja. V nočnem programu bomo s sogovorniki obudili spomin na minula desetletja, spregovorili o vlogi in poslanstvu Štuka nekoč in danes, opozorili na kulturno, še posebej glasbeno ponudbo in njegovem vplivu na širše mestno dogajanje. Kakšna je prihodnost mariborskega Štuka? Prisluhnite po polnoči.


Stran 128 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov