Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


02.10.2015

Irska kultura

Prvi oktobrski petek bo v znamenju države, ki jo po lepotah mnogi primerjajo s Slovenijo, in sicer Irske. Govor bo o irskem plesu, glasbi in kulturi. Voditelju Juretu Čepinu se bodo na nočnem obisku pridružili Katja Granda in Gašper Lenček iz šole irskega plesa ter Rok Mioč in Nežka Starc, člana zasedbe River Fables, ki igra tradicionalno irsko glasbo. Kako se irska glasba in irski ples povezujeta med seboj in koliko smo Slovenci nasploh dovzetni za irsko kulturo, izveste nekaj minut čez polnoč.


01.10.2015

Helena Cvikl in Boštjan Protner

Začetek jeseni sta v Mariboru zaznamovala dva dogodka : Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem je s preselitvijo v nove prostore postala Medpodjetniški izobraževalni center z Akademijo kulinarike in turizma; na mariborski Piramidi pa so na pobudo vinarjev uredili mestni vinograd in opravili že prvo trgatev. Na klepet v nočni program je Darinka Čobec povabila direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem mag. Heleno Cvikl in Boštjana Protnerja, uspešnega vinarja.


30.09.2015

Gregor Sobočan

Tokratni gost je začetnik vse bolj priljubljenega sistema vadbe kettlebelle v Sloveniji. S športom se je spoznal pred desetimi leti in takrat je ta postal njegova druga kariera in življenjski slog, saj mu je s telesom in mislimi popolnoma predan. Kettlebell lifting izvira iz Rusije, kjer velja za časten šport, saj zahteva redno in pogosto obiskovanje treningov in predanost posameznika. Treningi so naporni, pogosto tudi psihično in motivacijsko zahtevni, a rezultati, ki jih ta šport prinaša, so vredni vloženega truda. Z uspešnim trenerjem Gregorjem Sobočanom, ki se med drugim lahko pohvali tudi z osvojenim naslovom svetovnega prvaka, se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


29.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.09.2015

Zvočna prisotnost in pristnost – prof. Tomaž Gubenšek

V tej noči lahko prisluhnete zvokom pogovora o govoru. Mnogotere barve glasu, načine izražanja, plasti in pasti naše zvočne prisotnosti in pristnosti, tehnike in umetnosti govora bomo raziskovali z igralcem in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomažem Gubenškom. Z njim se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


27.09.2015

Drago Bulc

V nedeljo obeležujemo svetovni dan turizma, zato smo na nočni obisk povabili poznavalca turizma in avtorja številnih televizijskih oddaj, ki so močno vplivale na razvoj turizma pri nas. Kdo se ne spomni oddaj Turistični globus, Dobrodošli in najbrž najbolj poznane: Homo turisticus? Ljubitelj narave, dobre kulinarike in ljudi je tudi človek, ki si ne pusti zavezati kravate kar tako, konec koncev je najbolj znan po svojem metuljčku. Danes je predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije ter ambasador lepot Slovenije doma in po svetu. Draga Bulca je na pogovor povabil Peter Močnik.


26.09.2015

Z Dorotejo Rogelja Majerič o Marelični hiši

Tokratna gostja nočnega obiska – Doroteja Rogelja Majerič – vodi koprsko Marelično hišo – krizni center za otroke in mladostnike. Pred nedavnim je center praznoval pet let delovanja. Kaj vse se v hiši dogaja, bo Doroteja pripovedovala po polnoči, ko jo bo v studiu Radia Koper gostila Jana Samsa.


25.09.2015

Misijonar Izidor Grošelj

Na nočni obisk smo povabili duhovnika Izidorja Grošlja, misijonarja, ki je deset let preživel na Madagaskarju, v Matangi, na jugovzhodu otoka. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske, kot so lakota, bolezni in naravne nesreče so ga zelo povezale z domačini. Naučil se je malgaškega jezika, spoznal njihove navade in se vživel v njihovo kulturo. Kakšno je bilo njegovo delo in življenje na Madagaskarju, kako vztrajati v težkih trenutkih in kako se je njegov pogled na življenje spremenil – o tem se je misijonar Izidor Grošelj pogovarjal s Petro Medved.


24.09.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.09.2015

Tina Zorman

Tino Zorman je v Jemen pripeljala služba. Ena najrevnejših držav na svetu jo je takoj očarala s svojo preprostostjo, pozneje pa je tam našla tudi ljubezen. V Jemnu si je ustvarila družino, skupaj z možem ustanovila turistično agencijo in bila leta 2010 izbrana med 8 najboljših vodnikov z vsega sveta. Vse to pa je pretrgalo savdsko bombardiranje Jemna, ki je izjemno poslabšalo bivanjske razmere v državi in Tino prisililo k odhodu. O Jemnu in malo drugačnem begunskem življenju se bo v noči na sredo s Tino Zorman pogovarjala Andreja Gradišar.


21.09.2015

Nočni obisk

Odkar poznamo dokumentirano človeško zgodovino, jo spremljajo različna verovanja v nadnaravno. Celo iz risb naših prednikov, neandertalcev, je razvidno, da so verjeli v nadnaravne sile. Religiozna prepričanja in vedenja je moč najti čisto v vsakem človeku, ne glede na to, od kod prihaja ter katerega spola in starosti je. V tokratnem Nočnem obisku nam bo filozof, dr. Sebastjan Vörös, poskušal pojasniti, zakaj ljudje sploh verujemo, kaj se dogaja v človeških možganih med mističnim izkustvom, zakaj verjamemo le v določene religijske koncepte in zakaj so se nekateri ohranili do danes, drugi pa ne. Kaj nam to pove o sodobni družbi? Prisluhnite Lei Ogrin in gostu v ponedeljek, malo po polnoči.


20.09.2015

Marjetka Perme

Marjetka Perme je ustanoviteljica Akademije za osebno odličnost, trenerka nevrolingvističnega programiranja in mehkih veščin, ter avtorica izobraževalnega programa. Edina med slovenskimi NLP trenerji, se lahko pohvali z diplomo ameriškega Robbins-Madanes Center for Strategic Intervention, ki združuje najučinkovitejše strategije za maksimiziranje človeških potencialov, ter doseganje trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih. Poseben poudarek njenih programov je namenjen uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. V noči na nedeljo bo pojasnila, kaj je nevrolingvistično programiranje, komu je namenjeno in kako si lahko z njim pomagamo pri vodenju organizacij, komunikaciji, javnem nastopanju in osebnostni rasti. Na nočni obisk jo je povabil Sandi Horvat.


19.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.09.2015

doc.dr. Andrej Gaspari

Doc. dr. Andrej Gaspari se je specializiral za pozno prazgodovino in zgodnje rimsko obdobje ter zgodovino, povezano z antičnimi ladjami in plovbo. Najlažje ga najdete na najdiščih, kjer je običajno obdan s sodelavci, opremo in knjigami. Med drugim je zaslužen, da so leta 2003 reko Ljubljanico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Velja za vodilnega podvodnega arheologa v Sloveniji, zato morda celo dobite namig za kakšen zaklad, ki ga naše reke še skrivajo. Malokdo ve, da je bil nekoč tudi alpinist. In še kaj, o čemer se bo v petek takoj po polnoči pogovarjal z voditeljem Juretom K. Čoklom.


17.09.2015

Uroš Dokl

Na nočni obisk je Teodor Bostič povabil profesorja Uroša Dokla. V zadnjih osmih letih, zlasti pa od takrat, ko je Sirijo spoznal s kolesom, se v to deželo, v katero se je, kot sam pravi dobesedno zaljubil, vedno znova vrača. Spregovoril bo o razmerah, ki so pripeljale do brutalne državljanske vojne in o tem, da je zlasti zahodni svet tamkajšnje ljudstvo pustil na cedilu. Predvsem pa bo predstavil humanitarni projekt Jakob, s katerim želijo pobudniki tega projekta begunskim otrokom, z izobraževanjem in igro ponuditi upanje za boljšo prihodnost.


16.09.2015

Zdravilne zgodbice

Drevi se bomo v nočnem programu na Prvem zdravili z Zdravilnimi zgodbicami. Lani smo lahko spoznali prvi del te knjige, v katerem sta avtorici, psihologinja Mia Bone in kulturologinja Petra Julia Ujawe, zbrali zgodbice za malčke od prvega do približno četrtega leta starosti. Od uspavanja, zdravljenja težav z govorom in drugih, za to starost pogosto značilnih težav, pa letos z drugim delom, ki je tik pred izidom, stopata nasproti razvojnim tegobam, ki se pojavljajo pri otrocih pred vstopom v šolo. Grajenje spolne vloge, razvoj inciativnosti in zdrave ambicioznosti na eni strani in občutkov krivde na drugi, vzpostavljanje svoje vloge v družbi in podobno. Tudi tokrat sta se pri pisanju zgodbic oprli na teorijo psihosocialnega razvoja svetovno znanega psihologa Erika Eriksona. O vsem tem se bo z gostjama pogovarjala Tina Kralj.


14.09.2015

Lovec na tornade – Marko Korošec

V noči z nedelje na ponedeljek bomo ponovno lovili tornade. Na radijske valove se namreč vrača ljubiteljski meteorolog Marko Korošec, ki se je nedavno vrnil z novega potovanja po Združenih državah Amerike. Že lansko nevihtno poletje je bilo zmagovalcu ameriškega fotonatečaja pisano na kožo. Letos pa je svoj adrenalinski hobi popolnoma izkoristil. V 34. dneh je namreč ulovil in fotografiral več kot 30 tornadov. Kaj vse se je tokrat dogajalo na njegovi poti, nam bo zaupal v pogovoru z Markom Rozmanom.


13.09.2015

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

V noči s sobote na nedeljo vabljeni spet k telefonu. Pridružite se nočnemu klepetu o vsem, kar se vam zanimivega dogaja, kar vas jezi in veseli. Voditeljica Mojca Blažej Cirej bo vesela vaše družbe.


11.09.2015

Gorski maratonec Andrej Martinčič

Na Nočni obisk prihaja gorski maratonec Andrej Martinčič, ki je pred nekaj dnevi končal svoj vrhunski tekaški podvig in s Slovensko planinsko potjo opravil v vsega 9 dneh in 18 urah. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kdaj so se pojavile prve ideje za tovrstni podvig, kako so potekale priprave in kaj pomeni, v tako kratkem času premagati 630 kilometrov dolgo pot. Brez ljubezni do Slovenske planinske poti, ki je v njem tlela že od otroštva, seveda ne bi šlo. Z Andrejem Martinčičem bomo spregovorili tudi o tem, kako je na poti premagoval stalno utrujenost, zaupal nam bo najzanimivejše anekdote in opažanja s poti, povedal nam bo tudi to, kako so nanj delovale spodbude ljudi, ki jih je srečeval ob poti in tistih, ki so ga spremljali prek socialnih omrežij.


10.09.2015

Duet Duo ponte

Na tokratni sproščen nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja duet »Duo Ponte«, ki uspešno zaokrožuje prvo leto delovanja. Izdal je prvo zgoščenko in že pripravlja drugo. Idejni in umetniški vodja dueta je Damjan Stanišič; kot kitarist je nastopal na številnih festivalih in je dejaven kot gostujoči predavatelj na področju glasbenega izobraževanja. Drugi del zasedbe je pevka Alja Petric – vse bolj priznana glasbenica, ki sodeluje tudi z različnimi glasbeniki in skupinami na področju jazz in etno glasbe.


Stran 130 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov