Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


21.05.2015

Klemen Kosi

Minula smučarska sezona je zdaj le še spomin, nova pa seveda narekuje nove cilje. Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja Klemen Kosi - štajerski olimpijec, sicer pa vsestranski slovenski alpski smučarski reprezentant, ki je v minuli sezoni med našimi smučarji osvojil največ točk. Bodo v novi sezoni zanj cilj točke ali čim višje uvrstitve? O svojih željah in ciljih bo Klemen Kosi govoril nekaj po polnoči.


20.05.2015

Gornji vrt

Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.


18.05.2015

Generacija Y

Nekateri jim pravijo generacija Y, drugi jih imajo za "mlade s problemi". Imenujejo jih tudi Milenijci. Jasno je, da gre za skupino posameznikov, rojeno po letu 1980, za mnoge izgubljeno generacijo, ki jo je zaznamovala nedavna kriza. Če so starejši rodovi razmišljali o nepremičninah in pokojninah, pa današnji tridesetletniki razpravljajo predvsem o prekernem delu in najemninah. Zakaj smo priča takemu pojavu, in ali sploh lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti? O njihovih izkušnjah in razmišljanju se bo s štirimi sogovorniki, ki sodijo v omenjeno generacijo, pogovarjal Marko Rozman.


17.05.2015

Aljaž Vidrajz

Mozaik ni samo umetnost, je dosti več kot le to. Je način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu, je poezija v marmorju in steklu," pravi mojster mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga bomo gostili po polnoči. Zase pravi, da je je umetnik po srcu in večni romantik, ki jemlje mozaik kot svojo strast in v njej neizmerno uživa. Košček za koščkom bo po polnoči mojster italijanskega mozaika, Aljaž Vidrajz, ki ga gosti Tadeja Bizilj, tudi prek radijskih valov širil med ljudi to posebno vrsto umetnosti.


16.05.2015

Breda Biščak

Po polnoči bomo gostili Bredo Biščak, prevajalko, tolmačko in moderatorko. Sedmo najbolj prodajano knjigo pri nas v aprilu - Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni, Keitha Lowa, je prevedla prav ona. Med eno izmed zanimivih izkušenj v zadnjem času prišteva tudi tolmačenje 8-urnega pogovora z Borisom Pahorjem v angleški jezik. Angleški prepis pogovora bo namreč služil kot osnova za morebitni BBC-jev dokumentarec o njem, njegovi taboriščni izkušnji in romanu Nekropola. Bredo Biščak, ki bo predstavila svoje delo in svoj vidik razmer, v katerih delujejo literarni prevajalci v Sloveniji, bo gostila voditeljica Anita Urbančič. Besedo ali dve bosta namenili tudi tolmačenju sanj.


15.05.2015

Urška Poček

Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu. S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.


14.05.2015

Stane Rozman

Na nočni obisk smo povabili Staneta Rozmana, profesorja zgodovine in sociologije, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, nekoč vrhunskega atleta, še vedno lastnika državnega rekorda v teku na 10000 metrov. Izhodišče nočnega pogovora bo 70-letnica konca druge svetovne vojne, upor proti okupatorju na Slovenskem ter NOB v povezavi z ideologijo. Profesor Rozman bo spregovoril tudi o nekaterih letošnjih novostih v celjskem Pokrajinskem muzeju. Z njim se bo pogovarjal Teodor Bostič.


13.05.2015

Katja Zabukovec Kerin

Na nočni obisk prihaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Kako pogosto in zakaj si zatiskamo oči pred nasiljem - če ga doživljamo sami ali vidimo v svoji bližini? Kako (si) pomagati, kako zaživeti na novo, ko se vendarle izvijemo iz tega oklepa? Kdo vse nam ob tem lahko stoji ob strani? Nasilje je naučeno vedenje, zato lahko na novo zaživi tudi tisti, ki ga izvaja. Kako? Kaj pa starševsko nasilje nad mladostniki, kjer je treba, kot pogosto rečemo, tako in tako "vse na silo"? Vsa ta vprašanja ji bomo zastavili in še kakšno. Vabljeni v družbo Prvega drevi nekaj po polnoči. Katjo Zabukovec Kerin je k pogovoru povabila Tina Kralj.


11.05.2015

Marjan Simčič

Zdrava in uravnotežena prehrana je za življenje pomembna, a v zadnjem času se zdi, da posamezniki tej temi posvečajo vse preveč pozornosti, ki lahko pripelje tudi do obsedenosti. Nočni gost bo prof. ddr. Marjan Simčič, izredni profesor prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je degustator pri ocenjevanju in določanju kakovosti izdelkov rastlinskega porekla, član Italijanskega združenja živilskih tehnologov in Sadjarskega društva Slovenije. V Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt, tudi o tem, kako nevarni so aditivi v prehrani, kakšna je resnica o sladkorju in zakaj je vedno več ljudi preobčutljivih na določeno živilo.


10.05.2015

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.


09.05.2015

Ajdovski Gladiatorji

V nočnem programu bomo predstavili zgodbo tem, kako je ameriški nogomet oziroma različica tega športa, prišla na Primorsko. V Ajdovščini so namreč že nekaj časa bogatejši za še novo športno zvrst in seveda tudi za športno ekipo. Gre za Flag football in za ekipo Gladiators Ajdovščina. V zadnjih letih se ta športna zvrst z naglico širi po stari celini, tekmovanja pa postajajo iz leta v leto bolj resna tudi v Sloveniji. Flag football je podoben ameriškemu nogometu, vendar zastavice, ki fantom plapolajo okrog ledij, postavljajo nova vprašanja o značilnostih igre. Več o tem pa nekaj po polnoči, ko bo z vami, v družbi gladiatorjev, Boštjan Simčič.


08.05.2015

Breda Krašna

Gostja Nočnega obiska je bila Breda Krašna, ki se bori za pravice žensk, še posebno otrok. Je generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Že od nekdaj rada pomaga ljudem, krvodajalstvo in prostovoljstvo sta v njenem življenju samoumevna. Rezultat njenega dela so bile tudi dobrodelne akcije zbiranja denarja za nakup mamografa, ultrazvoka srca za otroke in odrasle ter druge opreme v izolski bolnišnici. Še posebno živi za otroke iz socialno ogroženih družin. »Vsakomur je treba prisluhniti in ga spodbuditi.« razlaga. Zavzema se za to, da bi z akcijo Pomežik soncu ZPMS čim več otrok peljala na morje. Ko se Breda Krašna za nekaj odloči, to naredi s srcem. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


07.05.2015

Namesto pike vejica

Po polnoči bomo spregovorili o društvu “Namesto pike vejica”, ki združuje starše, sorodnike in prijatelje otrok, ki imajo najrazličnejše težave v razvoju, predvsem v gibanju. Na nočni obisk prihajata Sonja Kerhe, predstavnica staršev in mamica 16-letnega sina Reneja ter nevrofizioterapevtka, Petra Timošenko. K poslušanju vabi Jasmina Bauman.


06.05.2015

Matej Meglič

Sredin Nočni obisk bo v znamenju potovanj, fotografije in glasbe. Vsa ta področja namreč zaznamujejo tokratnega gosta, Mateja Megliča, ki bo voditelju Juretu Čepinu brez dvoma postregel s kopico zgodb in anekdot. Kako se je znašel na dobrodelni odpravi v več tisoč kilometrov oddaljeno prestolnico Mongolije, zakaj je krajinsko zamenjal za poročno fotografijo in na katere instrumente zna zaigrati, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.


05.05.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


04.05.2015

Miša Molk

Na četrto majsko noč prihaja na obisk Miša Molk. In tu bi se lahko napoved kar končala. Ker Mišo vsi poznamo, ker Miše ni treba predstavljati. Kaj res? Lahko bi napoved seveda zavila tudi v drugo smer in se ujela v nizanje dosežkov, se potopila v brezštevilne pridevnike, ki jo oblegajo in s katerimi jo oblegajo, da bi ujeli neulovljivo. Iz česar sledi, da je tvegano napovedati, o čem bo ta noč med zvezdami pripovedovala, katero smer bo ubrala. Nobenih pričakovanj torej! Prisotni bodo srce, duša in um. Miša Molk v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.


03.05.2015

David Jagodic in Anže Rozman

»Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in življenje za vse«, je dejal starogrški filozof Platon. Kako se s to trditvijo strinjata nadarjena slovenska glasbenika tenorist David Jagodic, ki deluje v Dunajski operi, in skladatelj Anže Rozman z oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.O njuni glasbeni zgodbi se z njima pogovarja Helena Urbanija.


02.05.2015

David Kovšca in Boštjan Béltram

David Kovšca in Boštjan Béltram sta imeni, ki ju le malokdo poveže v znano zgodbo. Če dodamo njuna vzdevka, Buda in Berto, je že nekoliko bolj jasno, ko dodamo Elvis Jackson, je jasno vse. Ajdovska ska-punk-rock zasedba je pred kratkim izdala peti album z naslovom Radio Unfriendly. V nočnem pogovoru, povabil ju je Sandi Škvarč, bosta Buda in Berto dokazovala, da je takšen samo naslov albuma.


01.05.2015

Nočni pogovori s poslušalci

Zveste ponočnjake voditeljica Mojca Blažej Cirje vabi, da jo pokličete, in zagotavlja, da vam bo prvomajski nočni klepet polepšal praznike. Ko pa se boste zjutraj zbudili, le pot pod noge, da ujamete še kak nagelj.


30.04.2015

Nejc Birsa

Na obisk na nočni program, ki bo potekal iz mariborskega studia, k voditeljici Simoni Kopinšek, prihaja vsestransko delujoči Nejc Birsa, socialni delavec, novinar, glasbenik in človek, ki verjame v boljši danes in jutri. S svojim delom se med drugim bori za ljudi, ki so zaradi duševnih stik odrinjeni na rob družbe. Ob tem bo spregovoril tudi o svojih spominih na otroštvo in prižiganje prvomajskih kresov. Bodite z nami ... po polnoči iz srede na četrtek.


Stran 136 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov