Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


08.07.2015

Skupina DreamOn

Prva ura srede bo v znamenju rockovskih ritmov. Voditelj Jure Čepin bo namreč gostil glasbeno zasedbo DreamOn, ki jo pod vodstvom karizmatične pevke Daše sestavljajo še kitarist Jan, bobnar Jaka in baskitarist Aleš. Člani svojo glasbo opisujejo kot zmes različnih glasbenih svetov, združenih v udarni rockerski val. Po majski premieri prvenca Vikend zvezda skupina svojo avtorsko glasbo predstavlja na nastopih na različnih prizoriščih po Sloveniji. Svojo zgodbo bodo nekaj minut čez polnoč predstavili tudi vam.


06.07.2015

Mateja Tomac Calligaris

Mateja Tomac Calligaris  je glasbena pedagoginja in ravnateljica Glasbenega centra Edgar Willems. Nenačrtovana prisotnost na enem od seminarjev za Willemsove učitelje glasbe jo je popeljala na področje glasbene pedagogike. Tako je pridobila Willemsovo pedagoško diplomo in leto kasneje v Ljubljani pričela delati s prvo skupinico triletnih nadebudnežev. Zdaj že 13 let vodi Glasbeni center Edgar Willems, za katerega je na osnovi Willemsovih smernic napisala avtorske programe za glasbeno vzgojo in izobraževanje. O vzgoji mladih glasbenikov, o tem, kaj vse je treba vedeti in znati, da znaš poslušati in ustvarjati glasbo in da jo imaš rad, se bo z Matejo Tomac Calligaris po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


05.07.2015

Aleksandra Surla

Aleksandra Surla je diplomirana prevajalka, počasi končuje magistrski študij iz primerjalne književnosti in literarne teorije, trenutno pa je kot urednica časopisov v brajici in povečanem tisku zaposlena pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Poleg službe v zadnjem mesecu največ časa posveča novemu psu vodiču, ki je njen drugi pes, intenzivno sodeluje z neprofitno organizacijo v ZDA in trenira aikido.


04.07.2015

Milan Vodopivec

Po polnoči bomo gostili dramskega igralca Milana Vodopivca, ki je svoje umetniško delo v SNG Nova Gorica prepletel tudi s sodelovanjem z amaterskimi gledališkimi skupinami. Je na pragu upokojitve in obenem sredi televizijskega projekta Ena žlahtna štorija. Milana Vodopivca je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.


03.07.2015

Maja Založnik

"Svojim sanjam moraš slediti in dati vse od sebe. Če greš za nečim, kar si zelo močno želiš, te pri tem ne sme nič ovirati." Tako pravi Maja Založnik, tokratna nočna gostja, mlada pevka, ljubiteljica soul in blues ritmov. Maja na slovenski glasbeni sceni nikakor ne predstavlja novosti ali muhe enodnevnice, saj spada v kategorijo tistih slovenskih izvajalk, ki poslušalca še zdaleč ne pustijo hladnega ob izvajanju različnih zvrsti pesmi. Kot glasbenica je svoj način petja, izražanja in izvajanja razvijala na različnih odrih ter v mnogih skupinah. Izkušnje številnih avdicij in nastopov so ji dale še večji zagon, da vztraja predvsem pa ostaja v svetu glasbe. O nastopanju, petju, njenih izkušnjah iz tujine in sodelovanju s svetovno znanimi glasbeniki, se bo z Majo Založnik na začetku petkove noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


02.07.2015

Mojca Kasjak

a nočni obisk prihaja Mojca Kasjak, koreografinja, plesalka, plesna pedagoginja, producentka, ena izmed izjemnih žensk, živečih v Mariboru. Po formalni izobrazbi je geografinjo in sociologinjo ljubezen do plesnega izražanja vodila na specializacijo na London Contemporary Dance School. Odtlej je nepogrešljiva pri vzpostavljanju sodobne plesne scene tako v Mariboru kot širše. Samostojna ustvarjalka na področju kulture je doslej podpisala in soustvarila številne projekte, performanse in velike plesne predstave, ki nastajajo pod njenim mentorstvom. Ob tem omenimo tudi Plesno izbor Maribor, kjer je Mojca Kasjak vzpostavila Platformo sodobnega plesa. Mojco Kasjak je pred mikrofon povabila voditeljica Simona Kopinšek.


01.07.2015

Nada Grošelj

»Večino poletja ostanem v Ljubljani. Kolikor le dopušča vreme, sem zunaj, tako da se s knjigami ukvarjam v najprijetnejših kotičkih; v botaničnem vrtu, ob tivolskem bajerju, v Mostecu, na Gradu, ob Ljubljanici, na bazenih.« Tako Nada Grošelj, gostja Nočnega obiska. O knjigah, ki pustijo sled, o poeziji, ki napolni dušo in o prevajanju, s katerim si služi kruh, se bosta z Iztokom Koncem pogovarjala po polnoči. Pridružite se jima tudi vi.


29.06.2015

Ko prisluhneš zvokom jam, pozabiš na svet nad seboj

Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik. Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo. Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi. Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati. Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.


28.06.2015

Tomi M. – 20 let Siddharte

Vabljeni na rokersko noč. Električno. A tudi akustično. Gostimo Tomija M. Prvi glas skupine Siddharta. Dvajset let na glasbeni sceni, dvajset let življenja z muziko in za muziko. Zato si jemlje prvo besedo. A zvenijo tudi druge stvari. S Tomijem se pogovarja Nada Vodušek.


27.06.2015

Rimska zgodba

Na nočni obisk prihajajo ustvarjalci novega neodvisnega celovečernega slovenskega filma Rimska zgodba, ki so ga teh dneh. Gonilna sila projekta so bila tri vipavska društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio in Red Vision production. Fiktivni zgodovinski film ali komedija s pridihom epskega, kot ji pravijo ustvarjalci, prikazuje zgodbo, ki govori tudi o današnjem času, saj se pohlep skozi zgodovino ni veliko spreminjal. Podrobnosti o nastajanju filma, ki so ga snemali v Vipavski dolini, bodo razkrili v pogovoru s Karin Zorn.


26.06.2015

Gaja Brecelj - Plan B

"Ohranjena narava je strateška prednost naše države", je izjava s katero bi se najbrž strinjal vsak Slovenec. Ponosni smo na vse okoljske bisere in se zavedamo gospodarskih priložnosti, ki nam jih ponujajo. Kljub temu pa naša država namenja vedno manj svojega proračuna okoljskim nevladnim organizacijam, ki se trudijo da bo narava tudi v prihodnosti ostala naša največja dobrina. Zato so se okoljske organizacije združile v mrežo Plan B za Slovenijo. V oddaji Nočni obisk, se nam bo pridružila predstavnica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj in nam prestavila trenutno stanje ter želje in načrte mreže Plan B za Slovenijo. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.


25.06.2015

Dani Polajnar

Timsko delo je postalo nepogrešljiv element delovanja modernih organizacij. Sodelovanje, zaupanje in odprta komunikacija hitro prodirajo v vse pore podjetij, in tako se potrjuje stari rek - "v slogi je moč". Vendar timsko delo ni samo po sebi umevno, temveč je rezultat načrtnega dela in pridobivanja izkušenj. Darinka Čobec bo na nočnem obisku gostila Danija Polajnarja, direktorja Teambuilding akademije, ki je z leti izkušenj v različnih industrijah in na različnih trgih pridobila najsodobnejša znanja o metodah timskega dela.


24.06.2015

Natalija Sultanova

Po koncu osmega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf smo v studio povabili selektorico festivala Natalio Sultánovo. Tovrstna umetnost je v Sloveniji namreč precej zapostavljena in nima svojega stalnega mesta, kjer bi si jo ljudje lahko ogledali. Z gostjo bomo podali oceno festivala Klovnbuf in iskali načine, kako klovnado ljudem čim bolj približati in ji omogočiti delovne razmere, v katerih bo lahko uspevala.


23.06.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.06.2015

Marko Javornik

Po polnoči bomo razmišljali o navezanosti Slovencev na avtomobile in se spraševali ali bi se jim lahko odpovedali in za svoje opravke vedno koristili souporabo vozila z drugimi. Digitalizacija in dekarbonizacija prometa sta zaradi visokih emisij po mnenju Evropske komisije nujni. Večja mesta že sledijo konceptu "mobilnost kot storitev", že dolgo pa narašča tudi priljubljenost platform, ki ponujajo souporabo - ameriški Uber, evropski blabla car in nenazadnje tudi slovenski prevoz.org.


21.06.2015

Nočni pogovori z Mojco

Poletje že trka na vrata, ampak te dni je s temperaturami še kar prijazno do nas, zato tudi bolje spimo. V noči na nedeljo pa le ostanite budni. Voditeljica Mojca Blažej Cirej ne ve, kaj bi brez vaših klicev in pogovora z vami, tako da prosi, da nikar ne pozabite nanjo. Kot po navadi bo nočni program tako zanimiv in pisan, kot so različna naša življenja. Vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej nekaj po polnoči.


20.06.2015

Valerio Lutman

V prvi nočni uri bomo gostili kuharskega mojstra Valeria Lutmana. Marljivost, zanesljivost, iskrenost in predanost poklicu so lastnosti mladega kuharja in slaščičarja iz Šempetra pri Gorici, ki je postal prepoznaven z zmago v televizijskem šovu Gostilna išče šefa. Pravi, da je na Goriškem veliko možnosti za ekološko pridelavo hrane, kar se mu zdi zelo pomembno. Valerio pa ni samo "hud" kuhar, prav tak je tudi v športu, ukvarja se namreč z ekstremnim kolesarjenjem. Po polnoči ga bo gostil Boštjan Simčič.


19.06.2015

Polona Kasal

Dekle z zasanjanim glasom, ki je pustilo močan pečat na slovenski glasbeni sceni. Najprej se je njeno ime pojavilo poleg Guštijevega, nato je stopila na samostojno pot. Polona Kasal že nekaj časa piše svojo zgodbo z oživitvijo poezije Tomaža Pengova v indie elektronski preobleki. Da je glasbenica v srcu, bo jasno tudi poslušalcem petkovega Nočnega obiska, kjer bosta s Tino Lamovšek govorili o željah, ciljih, pričakovanjih, delovanju in pogumu v glasbenem svetu.


18.06.2015

Kulturne prireditve v knežjem mestu

Predstavljamo vsebino in raznolikost poletnih prireditev v knežjem mestu Celje. Jerneja Kolar z Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia, bo izpostavila sožitje med kulturo in turizmom, ki se najuspešneje zlijeta predvsem poleti. Jernejo Kolar bo na nočnem obisku gosti Teodor Bostič.


17.06.2015

Darja Ribarič

V sredinem Nočnem obisku bo voditelj Jure Čepin gostil mag. Darjo Ribarič, ustanoviteljico in predsednico društva Vivamar, ki skrbi za trajnostni razvoj morja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja raziskav delfinov vrste navadna velika pliskavka, ki je v Jadranskem morju ranljiva in ogrožena. Darja je bila aktivna tudi na področju raziskovanja morskih sesalcev v Rdečem morju, Severnem morju in ob obali Pacifiškega oceana, v prostem času pa je navdušena popotnica, saj je med drugim obiskala Indijo, Burmo, Malezijo in Kubo ter se potapljala v ZDA, na Tajskem, v Belizeju, Egiptu in Južni Afriki. Zgodbe s popotovanj in izkušnje z vodenjem društva bo z nami delila nekaj minut čez polnoč.


Stran 134 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov