Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


14.03.2015

Petra Doljak

Na nočni obisk prihaja Petra Doljak, oblikovalka in doktorandka krasoslovja, ki prav zdaj piše disertacijo o trajnostnem razvoju Krasa, ukvarja pa se s ponovno uporabo najrazličnejših materialov. Že več kot desetletje vodi projekt, ki ga je poimenovala 100-odstotna RE-AKCIJA, v okviru katerega izdeluje najrazličnejše stvari iz odpadnih materialov. S Petro Doljak se bo pogovarjala Karin Zorn.


13.03.2015

Dorijan Zabukovšek, reševalec

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.


12.03.2015

Vito Žuraj

Na nočni obisk smo povabili mladega, mednarodno uveljavljenega skladatelja, pedagoga, avtorja glasbe in letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada Vita Žuraja. Njegovo ustvarjanje sega predvsem na področje orkestrske in komorne glasbe, velja pa tudi za strokovnjaka na področju računalniške notacije. Spregovoril bo tudi o koncertu na odprtju Slovenskih glasbenih dnevov, v petek 13. marca, kjer bo slovensko praizvedbo doživela njegova skladba Changeover. Z Vitom Žurajem se bo pogovarjal Teodor Bostič.


11.03.2015

Bogdan Dobnik

Olje bomo spravljali v Bolje. Malo za hec, vendar gre za besedno igro z imenom mladega socialnega podjetja, kjer v resnici počno prav to – zbirajo in predelujejo odpadno jedilno olje. Niso prvi in ne edini, je pa načrt, in tega nameravajo začeti kmalu uresničevati, kako predelati to olje, zanimiv. Razkril nam ga bo mag. Bogdan Dobnik, sicer predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA SLOVENIJA. In tudi o tem bomo govorili – zakaj je pomembna povezava podjetništva in človekoljubja. Seveda pa se bomo tudi skupaj učili, kako pravilno odvreči domače odpadno jedilno olje. Osnovni odgovor najbrž že slutite – nikakor v odtok ali straniščno školjko. Bogdana Dobnika gosti Tina Kralj.


10.03.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


09.03.2015

Neža Bračun

Neža Bračun je študentka radiologije, ki se v prihodnosti vidi le v glasbi. Je pevka, ki pravi, da ni muha enodnevnica. Na glasbeni sceni namreč deluje že več kot šest let, uspešno sodelovanje s številnimi slovenskimi glasbenimi izvajalci pa ji je dalo dodaten zagon, da se preizkusi tudi kot solistka. Pred kratkim je tako Neža izdala svojo prvo glasbeno zgoščenko z naslovom Seznam želja. O njenih izkušnjah, željah in načrtih v glasbenem svetu, se bo z Nežo Bračun Nessy pogovarjala Tadeja Bizilj.


08.03.2015

Maja Hawlina

Na osmomarčevsko noč prihaja na obisk Maja Hawlina, konceptualna in kreativna vodja Studia Poper. Psihologinja, ki jo zanimajo reči vsakdanjega življenja in komuniciranje družbenih tem v javnem prostoru, aktivno državljanstvo in ekonomija daru. O angažiranem delovanju, prostorskih akcijah, o čudežni besedi kreativnost, o potovanjih v neznano in seveda tudi o družbeni vlogi in moči žensk se bo z Majo Hawlina pogovarjala Nada Vodušek.


07.03.2015

Goran Kocman

Kras iz Repna v zaledju Trsta je najvišje uvrščen slovenski nogometni klub v Italiji, saj nastopa v tamkajšnji 4. ligi. Pred kratkim je z zapleti okrog derbija s Triestino zelo razgibal tržaške športno-politične in družabne kroge. Kako se kot slovenski športni kolektiv prebijajo v tamkajšnjem okolju, bomo govorili s predsednikom kluba Goranom Kocmanom. Goran je tudi glasbenik, predvsem pa zaveden Slovenec, ki ga bo nekaj po polnoči gostil Sandi Škvarč.


06.03.2015

Žiga Hriberšek

Na Nočni obisk je Janez Vedenik povabil nadarjenega mladega slikarja Žiga Hriberška, diplomanta slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pravi, da s svojim delom ves čas išče samega sebe, kar mu omogoča proces ustvarjanja. Žiga je izjemen avtor portretov. Največji uspeh je dosegel na tekmovanju Derwent Art Prize, ko je med skoraj 4000 ustvarjalci z vsega sveta za stvaritev Iskanje izgubljenega časa zasedel šesto mesto. Sledila je razstavna turneja po Veliki Britaniji z začetkom v londonski galeriji The Mall Galleries.


05.03.2015

Alexander Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček

Terapija s pomočjo živali predstavlja pomembno medicinsko, socialno-pedagoško in psihoterapevtsko obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnih otrok in psihiatričnih bolnikov. Pred desetimi leti je bila v Starošincah ustanovljena fundacija Nazaj na konja, ki s terapijami s konjem pomaga ljudem s posebnimi potrebami. Na nočni obisk prihajata Alexander Goljevšček soustanovitelj in član upravnega odbora fundacije in Metka Demšar Goljevšček, ki v Konjeniškem parku oskrbuje in vodi šolo jahanja. Z njima se bo pogovarjala Darinka Čobec.


04.03.2015

Irena Rotar

Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.


02.03.2015

Mankica Kranjec

Mankica Kranjec je slovenska fotoreporterka mlajše generacije, vedno jo zanima odkrivanje novih idej in zgodb. Vnukinja pisatelja Miška Kranjca je svoje zanimanje za fotografijo pred desetimi leti združila z nenehno željo po raziskovanju sveta. Kot svobodna fotografinja svoje (foto)reportaže objavlja v domačih in tujih revijah, časopisih in spletnih medijih. Sodeluje z različnimi organizacijami, kot sta Google in Greenpeace, njene fotografije pa so objavljene tudi v več knjigah in publikacijah. O njenem delu in popotovanjih se bo z Mankico Kranjec pogovarjal Marko Rozman.


01.03.2015

Katarina Mala

Puf na puf, hop hop hop…prepeva gostja nedeljskega Nočnega obiska. Lahko jo pokličete Katja ali Katarina – odzvala se bo na obe imeni! Je pa res, da na glasbene odre stopa kot Katarina Mala. Med pripravo na bodočo materinsko vlogo aktivno skrbi tudi za svoj v februarju izdan album Ciao ciao, ki je dozoreval počasi, a z ravno pravšnjo hitrostjo. Če želite slišati glas slovenske pevke tako med intervjuvanjem kot v skladbi, se nam pridružite v zgodnjih nedeljskih urah. Voditeljici Tini Lamovšek bo Katarina Mala povedala vse o svoji ljubezni do potovanja, ekstremnega športa in nastopanja v živo.


28.02.2015

The Indicals

Nekaj po polnoči bomo gostili goriško skupino The Indicals. Zasedba se pri ustvarjanju ne omejuje z zvrstmi, zato ponuja raznolik repertoar: od priredb slovenskih zimzelenih, do jazza, rock’n’rolla in bluesa. Zadnje čase simpatizirajo tudi s ska glasbo. Izogibajo se standardnim merilom, skušajo biti živi, pristni in izvirni, kar jim tudi uspeva. O tem bodo pripovedovali voditelju nočnega programa Boštjanu Simčiču, ki jih bo gostil v novogoriškem studiu Radia Koper.


27.02.2015

Žiga Bratoš

Vloga umetnosti je bila vedno večplastna, njen primarni smisel pa ta, da prebudi gledalčeva čustva, čute in občutja. Mladi slikar Žiga Bratoš slikarstvo vidi kot veliko odgovornost. Že od časa študija je usmerjen v razvijanje metod poučevanja mladih in odraslih amaterskih slikarjev. Kot mentor se udeležuje dobrodelnih dogodkov, kjer likovno ustvarjajo psihično in fizično prizadeti ter socialno ogroženi otroci in odrasli. Že več let sodeluje tudi z zaporniki v Zavodu za prestajanje kazni na Dobu. O zgodbah življenja in umetnosti se bo s slikarjem in likovnim andragogom Žigo Bratoša gosti Peter Močnik.


26.02.2015

Tjana Burger

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


25.02.2015

Natalija Polenec

Da se Kranjčanka Natalija Polenec ne ustraši izzivov, priča njena pestra poklicna pot. Najprej se je zaposlila v odvetniški pisarni, nato v Upravi za zračno plovbo, sledila pa je služba na Inštitutu Jožef Stefan. Pred osmimi leti jo je poklicna pot iz Ljubljane vodila v Kranj, kjer je do lanskega oktobra vodila Zavod za turizem, zdaj pa je že dobre štiri mesece direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Z Natalijo Polenec, ki je med študijem arhitekture pozne ure velikokrat preživljala v družbi nočnega programa, se bo pogovarjal Iztok Konc.


24.02.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.02.2015

Nino Ošlak

“Živi za vsak trenutek, vsak moment, vsak dan, v vsej svoji polnosti in v njem uživaj.” To je moto mladega vsestranskega glasbenika – pevca, avtorja besedil, pianista in bodočega magistra glasbene pedagogike, Nina Ošlaka. Na pop sceni aktivno deluje že skoraj osem let, večina ga pozna predvsem po lahkotnih popevkah, ki pa so v zadnjem času vedno bolj zrele. Najmlajši slovenski izvajalec, ki ga predvaja MTV Adria, poučuje tudi v glasbeni šoli, kjer se ukvarja z mladimi talenti in nanje prenaša glasbeno znanje. Svoj prvi album z naslovom Simfonija je izdal pred letom in pol, na njem je trinajst avtorskih skladb. Kljub temu pravi, je včasih težko najti neko povsem novo besedilo in melodijo. Nino je kot avtor besedil sodeloval že s številnimi glasbeniki in glasbenicami, ena od njih se nam je prek telefona pridružila v pogovoru. Ker je pogovor tekel o glasbi, seveda nismo mogli mimo bližajoče se EME, izbora slovenske popevke za pesem Evrovizije. Malce smo ugibali, kakšna bo letos zmagovalka. O slovenski glasbeni sceni, kot jo vidi sam, svojih nastopih, koncertih v počitniških kolonijah in še marsičem drugem lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Ninom Ošlakom v našem spletnem arhivu.


22.02.2015

Vasja Ličen

Prve ure zadnje februarske nedelje bodo vroče. Posvetili jih bomo majhnim raznobarvnim in pekočim paprikam, ki jih kratko imenujemo čili. Vasja Ličen, kuhar, slikar in ljubitelj čilijev, se lahko pohvali z zavidljivo zbirko teh malih vragcev – na svojih policah jih ta hip goji 60 vrst. Nekaj po polnoči bomo skupaj z njim spoznavali različne vrste, tudi najbolj pekočega predstavnika in raziskovali, katere lahko gojimo pri nas in kakšna je njihova vloga v medicini. Z Vasjo Ličnom se bo pogovarjala Enisa Brizani.


Stran 139 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov