Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


13.12.2015

Primož Suhodolčan

Da si priljubljen otroški in mladinski pisatelj, moraš imeti neusahljivo domišljijo in mladostno razigranost ter ljubezen in razumevanje otrok. Primož Suhadolčan ima to in še več. Njegova dela so zelo priljubljena, že leta v vrhu najbolj branih knjig, Primož pa tudi dobrodošel gost šol in knjižnic. Kako mu to uspeva, ga bo voditeljica Darja Groznik vprašala po polnoči v nedeljo.


12.12.2015

Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič

Na nočni obisk prihajajo primorski alpinisti Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič, ki so skupaj s še dvema alpinistoma iz Akademskega alpinističnega odseka, novembra odpotovali na odpravo v Patagonijo. Njihov cilj je bila še nepreplezana vzhodna stena Cerra San Lorenza, ki je bila na spisku želja že marsikatere odprave pred njimi. Naveza Koren, Mikuž in Kurinčič je preplezala novo smer v vzhodni steni in sicer v vpadnici glavnega vrha. Istega dne pa je podoben podvig uspel tudi drugi navezi, tako da ima zdaj vzhodna stena Cerra San Lorenza kar dve prvi novi smeri, obe slovenski. Še sveže vtise z odprave, vrnili so se namreč prve dni decembra, bodo primorski člani odprave zaupali voditeljici Karin Zorn.


11.12.2015

Eva Mrhar

Eva Mrhar, ustanoviteljica, urednica in novinarka, bo naša tokratna nočna gostja. Zase pravi, da je preveč intelektualka, da bi zdržala med umetniki, in prevelika oboževalka plesa, da bi zdržala v običajni redakciji. Z nogama trdno na tleh, z glavo včasih tudi visoko med oblaki. Ena največjih sladkosnedk na svetu, ljubiteljica glasbe in potovanj ter vsega urbanega in družabnega. Tista, ki mora vedno vse izvedeti prva in ki pozna marsikatero skrivnost domačega in tujega plesnega dogajanja. Pridružite se tudi vi pogovoru z Evo Mrhar, ki jo je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


10.12.2015

Ana T.

Tokrat smo na nočni pogovor povabili Ano T., ki je v minulih mesecih v Nablusu, enem največjih mest na okupiranem Zahodnem bregu, kot prostovoljka delovala v okviru nevladne organizacije Project Hope Palestine. Ta nevladna multietnična humanitarna organizacija je pripravlja ustvarjalne delavnice, tečaje tujih jezikov in številne športne aktivnosti. Ana je mlada dekleta poučevala angleščino in francoščino. O izjemno krutem življenju Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu, o razmerah, ki vladajo tam in o katerih ne izvemo skoraj nič, o svojih vtisih, dogodivščinah in izkušnjah, ki si jih je pridobila v času prostovoljstva bo spregovorila po polnoči. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.


09.12.2015

Polona Samec

V kolumni je zapisala: "Shiran ni, nasprotno, malo mora shujšat. Na videz je zdrav in če ga ne izda srce ali kaj drugega, bi lahko živel še nekaj let. Je pa prestrašen na smrt. Najbrž se še nikoli ni peljal z avtom, zagotovo pa ni nikoli bil v zavetišču in med neznanimi ljudmi. Strah ga je. Ne ve, da je zavetišče zdaj njegov dom in ne morem mu razložiti, kaj se mu je zgodilo danes." Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali v Horjulu. O njenem delu in skrbi za zapuščene živali, o veselih pa tudi o žalostnih mačjih in pasjih usodah se bo po polnoči z njo pogovarjal Iztok Konc.


07.12.2015

Trener sabljanja Luka Antončič

Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!


06.12.2015

Andrej Rozman – Roza

Stavek, s katerim bi hoteli zaobjeti njegovo umetniško ustvarjanje, bi bil zelo obsežen. Od mojstra uličnega gledališča do mojstra pesniškega in živega jezika do ustanovitelja zaničniške verske skupnosti. In veliko vmes. Eno njegovih zadnjih del je romantična drama o Antonu Tomažu Linhartu in ključnih akterjih za ohranitev slovenskega jezika, z naslovom ATL 220. Tako zabavno poučna, da bi morala postati del šolskega kurikuluma. Pa Rozine pesmi tudi, če smo že pri tem. Vabljeni, da prisluhnite Rozi, v nedeljo malo čez polnoč. Z njim se bo pomenkovala Nada Vodušek.


05.12.2015

Eva Branc in Rok Soczka

Eva Branc in Rok Soczka Mandac sta del ekipe portala Muzikobala. Ona je novinarka, on glasbenik, Muzikobala.com pa glasbeno interaktivno spletno mesto, ki so jo ljubitelji glasbe slovenskega Primorja ustvarili pred dobrima dvema letoma, da bi z njo obogatili arhiv bogate glasbene zapuščine tega prostora, hkrati pa obveščali tudi o dogajanju v današnjem času. Kako jima gre, kako ocenjujeta trenutno stanje slovenske oziroma obalne glasbene scene, zakaj sta se odločila za prostovoljno udejstvovanje v tem projektu in še kaj, povesta voditeljici Aniti Urbančič.


04.12.2015

Gorski reševalci so se mi zdeli kot super junaki iz stripov

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.


03.12.2015

Darja Gajšek in Blaž Žvab

V nočni program je voditelj Zoran Turk tokrat povabil Darjo Gajšek in Blaža Švaba – gostitelja javne prireditve, glasbenega spektakla, ki ga bodo prvič posneli v Mariboru v sodelovanju z RTV Slovenija. Mimogrede – mariborska dvorana Tabor je za petkov »Silvestrski pozdrav« razprodana. Nastopili bodo najbolj priljubljeni glasbeniki in več kot 200 gostov. Več o dogodku po polnoči.


02.12.2015

Psihoterapevtka Tina Bončina

Zdravnica in psihoterapevtka je prva slovenska terapevtka logosinteze. Gre za smer v psihoterapiji, ki se posveča iskanju vzrokov težav v našem življenju. “Morda se sliši to samoumevno, toda presenetljivo veliko terapij se pravzaprav posveča posledicam, jih kategorizira ter uči posameznika, kako naj z njimi živi,” pojasni, zakaj jo je prav ta smer med mnogimi tako pritegnila. Skupaj z nočno gostjo se bomo – vsaj okvirno – učili sproščati svoje “zamrznjene strukture” in morda tudi tako v ta nori mesec vstopili nekoliko drugače, predvsem pa prihajajoče novo leto morda lahko začeli nekoliko drugačni. Tino Bončina bo nekaj po polnoči na Prvem programu Radia Slovenija gostila Tina Kralj.


30.11.2015

Glasbenik Matija Krečič

Violinist, skladatelj in aranžer, ki z enakim užitkom gode in komponira klasično, etno, pop ali filmsko muziko. Z enakim žarom se predaja nastopom z Magnificom, uličnim glasbenim sprehodom z godbaši Simboličnega orkestra, ali izvajanju klasičnega violinskega dela. Predalčkanje po glasbenih zvrsteh mu ni ljubo, tudi koncept visoke umetnosti mu je tuj. Najbolj vznemirljive stvari se dogajajo na stičiščih, kjer se srečujejo ustvarjalni ritmi in temperamenti. V ponedeljek malo po polnoči se bo z Matijo Krečičem pogovarjala Nada Vodušek. Prisluhnite jima!


29.11.2015

Nočni obisk – o domu z brezdomci

Prva adventna nedelja napoveduje praznične dni, ki jih mnogi preživljamo v toplem, domačem družinskem okolju. Kako praznike preživljajo ljudje, ki doma ali družine nimajo? To noč bomo pozornost namenili ljudem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na cesti. Natančnega števila brezdomcev ne poznamo, po ocenah strokovnjakov, je na cesti od 1000 do 1700 ljudi. Vse več je prikritih brezdomcev, ne le moških srednjih let, čedalje več je tudi žensk. V nočnem programu boste tako lahko spoznali zgodbo brezdomca, ki je s pomočjo Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, danes zaposlen. Ana Nuša Zavašnik, strokovna sodelavka društva, pa nam bo predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo na tem področju. O domu z brezdomci, v prvih urah zadnje novembrske nedelje.


28.11.2015

Drago Mislej Mef

Mineva 30 let od izida albuma zasedbe Deseti brat z naslovom Madona dej mi danes. Iztok Novak Easy je pred mikrofon povabil tekstopisca in pevca Draga Misleja, ter ostale člane zasedbe, ki jih je slednji poimenoval kar »druga liga« obalnih glasbenikov. Prisluhnite pogovoru po polnoči.


27.11.2015

Robot YuMi

V Nočnem obisku boste spoznali dvoročnega robota YuMi, ki predstavlja izjemno novost na področju robotike in zadnjo pridobitev Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Gre za kompakten robotski sistem, ki je po velikosti enak človeku in je tudi ustvarjen za interakcijo in skupno delo s človekom. Zato se nam bodo z omenjene fakultete pridružili profesor doktor Matjaž Mihalj ter študenta Jožica Piškur in Gašper Simončič. Z njimi ne bomo govorili le o robotu Yumi, ampak bomo predstavili tudi vse izzive in priložnosti, ki jih človeštvu lahko prinese robotizacija, naj bo to v medicini, industriji ali v naših domovih.


26.11.2015

Jure Verhovnik in Aljoša Huber

V tokratnem nočnem programu bomo predstavili jesenski program Start up Maribor, ki ga aktivno podpira Mestna občina Maribor in izvaja Tovarna podjemov. Cilj projekta je izvedba kakovostnega in celovitega ter učinkovitega podjetniškega programa, ki bo prispeval k ustanovitvi novih inovativnih podjetij, oblikovanju novih delovnih mest ter obstoječim podjetjem omogočil nov zagon. Podrobneje o tem v prvi uri nočnega programa, ko bosta naša gosta Jure Verhovnik iz Tovarne podjemov in Aljoša Huber, mentor v omenjenem programu.


25.11.2015

Oblikovalka Minka Rozman

Tokrat se bomo v prvi uri noči pogovarjali z mlado oblikovalko tekstilij in oblačil Minko Rozman. Je ena redkih, ki s svojimi idejami oblikuje moške kolekcije in žensko spodnje perilo. Mlada kreatorka s svojimi idejami orje ledino tudi pri oblačilih za ples ob drogu. Z voditeljico Ano Skrt se bosta pogovarjali o tem, kakšna je pot mladega modnega kreatorja po diplomi, v katerih ustanovah in dejavnostih slednji iščejo priložnosti za zaslužek ter kako odprti smo Slovenci do posebnih kosov oblačil. Pogovoru prisluhnite kmalu po polnoči.


23.11.2015

Sonja Krese

V prvih urah novega delovnega tedna vas vabimo na križarjenje. Ne bomo sicer odkrivali eksotičnih destinacij, nam bo pa nočna gostja Sonja Krese povedala čisto vse o delu na turistični ladji. Slišali boste, kako je sploh mogoče dobiti tako službo, kaj vse je treba urediti pred odhodom, katera dela so najbolj cenjena. Sonja, ki je na različnih turističnih ladjah delala kar štiri leta, nam bo zaupala še, kako je mogoče zdržati večdnevni tudi po 16-urni delovnik, koliko časa ostane za oglede krajev, v katerih se ustavijo križarke, ter kako je na ladjah poskrbljeno za uslužbence. Sonjo Krese je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.


22.11.2015

Milan Kurelič in Lado Gobec iz Kegljaške zveze Slovenije

Kegljanje je šport, ki pri nas ni ravno najbolj medijsko odmeven, a ima kljub temu bogato tradicijo. Njegovo uspešnost poleg številnih posamičnih in ekipnih medalj s svetovnih prvenstev potrjuje tudi 76 kegljaških klubov v Sloveniji, v katere je včlanjenih več kot 3000 kegljačev. V nedeljskem nočnem obisku bosta predsednik kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič in selektor članske reprezentance Lado Gobec voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila kegljanja, ocenila, kako priljubljen je ta šport med mladimi in pojasnila, katere so razlike med kegljanjem in bowlingom.


21.11.2015

Uroš Rojc

Uroš Rojc je fotograf in pripadnik ‘generacije y’. Da bi s fotografijo svojo generacijo lažje nagovoril, jo je raziskal, nastala je publikacija The Millenials, ki prinaša nekaj zanimivih ugotovitev. Te so predvsem v nasprotju s stereotipi, da je ta generacija zavita v vato, neaktivna, da nima več pravih osebnih odnosov in so ji etične vrednote tuje. Zanimivo je tudi Rojčevo delo, saj v objektiv lovi ekstremne športe in tovrstne športne dogodke ter z njimi ustvarja, tako pravi sam, ‘wow trenutke’. Nočni program bo vodila Janja Novoselc.


Stran 127 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov