Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


03.01.2016

Jaša Bombač

Na prehodu iz starega v novo leto si radi postavimo katero od novoletnih zaobljub, s katero želimo izboljšati kakovost svojega vsakdana. Ene bolj pogostih zaobljub so, da bomo v novem letu shujšali, prenehali kaditi in se pričeli zdravo prehranjevati. Nekaj nasvetov kako vztrajati pri doseganju svojih ciljev, bo s svojo izkušnjo podala Jaša Bombač, nekdanja tekmovalna športnica, mednarodno licencirana osebna trenerka, avtorica vadbenega sistema in ustanoviteljica vadbenega centra za ženske. S svojo osebnostjo, znanjem in izkušnjami pomaga ženskam izboljšati svojo telesno pripravljenost in oblikovati zdravo, močno in vzdržljivo telo. Jaša Bombač bo nočna gostja v prvih urah prve letošnje nedelje.


02.01.2016

Nočni obisk

V prvi sobotni uri bo voditeljica nočnega programa Jana Samsa gostila profesorico slovenščine na univerzi v Trstu, Rado Lečič, ki je med drugim tudi avtorica še svežega delovnega učbenika "Slovenščina od A do Ž". Priročnik je sistematično izdelan učni pripomoček s poudarkom na praktičnem utrjevanju izgovorjave, pisave, pravilnih oblik ter pomenov in razvrstitve besedil. Je rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj, nastal pa je na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega, tujega jezika. Tudi o tem bo beseda v nočnem programu, ki ob sobotah poteka iz studia Radia Koper.


31.12.2015

Tanja Žagar in Mojca Polak

Že v uvodu zadnjega dne tega leta bomo prešerno razpoloženi. Voditelj Zoran Turk bo gostil dve dami: priljubljeno pevko Tanjo Žagar in priznano strokovnjakinjo s področja kulinarike Mojco Polak, predavateljico iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Bodite z nami!


30.12.2015

Bor mašina za punce

Če imajo fantje svojo 'tapravo' bor mašino, zakaj ne bi tudi dekleta svojemu električnemu mešalcu rekle tako, je sklenila Tina - in tako je nastala Bor mašina za punce, skupina ljubiteljskih kuharic, ki uspešno združujejo pisanje in hrano. V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružila dekleta, ki skrbijo za odvečne kilograme, za to, da okušalnim brbončicam ni nikoli dolgčas, in za tolažbo, da se vsakemu kdaj ponesrečijo domače tortilje. Svoje ideje in recepte pridno delijo na spletu in se držijo načela - več glav več ve, več loncev ima več idej, kaj vse se v njih da skuhati, več različnih krožnikov bolj zanimivo zgleda na večih različnih mizah ? Pridružite se nam tudi vi v predzadnji noči tega leta, v kateri boste dobili kar nekaj odličnih kulinaričnih nasvetov in sladkih idej ter posebnih receptov za silvestrsko večerjo.


28.12.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.12.2015

Anton Brlan

Dobra knjiga je lahko odlična družba, branje pa je za duha to, kar je telovadba za telo. Zadnjo letošnjo nedeljo bomo posvetili knjigam. O njih bomo govorili z bibliotekarjem v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Diplomirani teolog, poznavalec zgodovine krščanstva, turistični vodič, pevec in planinec, Anton Brlan bo naš gost. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.


26.12.2015

Vojka Žgavec Clemenz

Na nočni obisk prihaja komunikologinja, novinarka, sicer pa strastna vrtnarka in ljubiteljica malih kulinaričnih coprnij, kot pravi, Vojka Žgavec Clemenz. Sicer Primorka je na Kras skupaj z možem prišla pred osmimi leti in začela ustvarjati nove zgodbe, povezane s tradicijo kraškega okolja. Na zadnje je v uspešno zgodbo združila Kraške zapeljivke. Kdo so te dame, kaj počnejo, kako se pri Vojki rojevajo nove ideje in s katerimi kulinaričnimi posebnostmi razvaja svoje Kraševce, bo povedala v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.


25.12.2015

Nočni pogovori z Mojco

Božični večer je nekaj posebnega in da ga ne boste preživeli čisto sami samcati, vas v družbo nočnega programa vabi voditeljica Mojca. Pripravite kakšno šalo ali pa pokličite kar tako za par besed, nočna družba vas pričakuje.


24.12.2015

Edvard Pukšič

Na obisk v nočni program prihaja Edvard Pukšič, dolgoletni novinar in urednik oddaj na Radiu Maribor. Leto 2015 je bilo zanj prelomno, saj se je upokojil, radio pa še naprej ostaja velik del njegovega življenja. V delovnem procesu na mariborskem radiu je bil namreč navzoč pet desetletij, štirideset let je bil redno zaposlen. Njegovo zanimivo radijsko zgodbo bo Bauman Jasmina predstavila po polnoči.


23.12.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


21.12.2015

Fenomen sage Vojna zvezd

Sila je po desetih letih znova udarila. Ljubitelji franšize Vojna zvezd so dočakali novo nadaljevanje sage, ki je spremenila zemljevid filmskega sveta. Kaj je tisto, kar film naredi kulten? Zakaj nekatere franšize sprožijo množično navdušenje med občinstvom, druge pa utonejo v pozabo, preden so se zares sploh začele? Ali je George Lucas vedel, da bo njegova zgodba nekoč postala religija? Na nočni obisk sta iz galaksije daleč, daleč stran prišla ljubitelja znanstvene fantastike in zaljubljenca v svet Jedijev, igralec Uroš Potočnik in filmski kritik Uroš Šetina.


20.12.2015

Robert Waltl

O najmanjšem gledališču v mestu z velikim srcem, o arhetipskih zgodbah, ki otrokom in odraslim lahko pokažejo pot iz težkih situacij, o pravljicah, ki nam pomagajo razumeti naše sanje, ranljivosti igralskega poklica, upanju v depresivnih časih, o ljubljanski ulici, ki je zacvetela in zaživela predvsem po njegovi zaslugi in še o marsičem z igralcem, režiserjem, lutkarjem in umetniškim vodjem Mini teatra Robertom Waltlom. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.


19.12.2015

Skupina Gmajna

V prvi uri nočnega druženja se bomo prepustili zgodbam Kraševcev, združenih v skupino z imenom Gmajna. Oblikovali so jo z namenom ohranjanja kulturne dediščine celotne kraške pokrajine, na tržaški in slovenski strani, ter v znak prijateljstva. Skupina izstopa po ročno izdelanih umetninah in etnološkem značaju. O začetkih, projektih in obetih bodo zgodbe natrosili trije “Gmajnarji”: Marko Lupinc, Saško Ferluga in Beti Starc. Gostila jih bo Barbara Čepirlo.


18.12.2015

Zbiratelj Mitja Lamut

Petkovo noč bomo pričeli z dejavnostjo, ki v prostem času zaposluje marsikaterega posameznika – z zbirateljstvom. Na nočni obisk prihaja Mitja Lamut, zbiratelj in predsednik programskega odbora mednarodnega zbirateljskega sejma Collecta, ki bo marca že desetič zapored potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Kateri so najbolj nenavadni zbirateljski predmeti, kdaj zbirateljstvo iz konjička preraste v strast in kako je nastala ideja za zbirateljski sejem – odgovore na vsa ta vprašanja Jureta Čepina izveste po polnoči.


17.12.2015

Katarina in Sanja, Katrinas

Na nočni klepet prideta 2/3 zasedbe Katrinas – Katarina, doktorica psihologije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru In Sanja, akademska pianistka, zaposlena v Glasbeni šoli Velenje, izvrstna vokalistka in pianistka, ki se v accapela vodah predstavlja tudi kot avtorica aranžmajev. Predstavili bomo v novembru izdani album Žarki za srce in gostji, kot ju morda še ne poznate. Nočni program bo vodil Robert Zajšek.


16.12.2015

Janja Božič Marolt

a Nočni obisk smo tokrat povabili soustanoviteljico in direktorico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, Janjo Božič Marolt. Je tudi predstavnica svetovne organizacije tržnih in javnomnenjskih raziskav v Sloveniji, zato se ne strinja s trditvijo, da je statistika laž. A kaj potrebujemo, če želimo pravilno izvesti raziskavo in razumeti njene rezultate? Ste se kdaj vprašali, kako lahko izvajalci vzporednih volitev, še preden so preštete vse glasovnice, pravilno napovejo zmagovalce? O tem se bo kmalu po polnoči z gostjo pogovarjala voditeljica Ana Skrt.


14.12.2015

Andrej Gnezda

Na nočni obisk prihaja filozof in teolog Andrej Gnezda, eden poglavitnih členov nevladnega nasprotovanja razvpitim prostotrgovinskim sporazumom med Evropsko unijo, ZDA in Kanado. Vodja projektov pri nevladni okoljski organizaciji Umanotera velja za najbolj dejavnega člana, po svoje pa je tudi glavni obraz Koalicije proti tajnim sporazumom. Kljub zaskrbljenosti in strahovom, ki jih sporazumi od tedaj porajajo v javnosti, pa o kaki mrzlični dejavnosti slovenske politične elite v zvezi z njimi dandanes ne moremo govoriti. Zakaj je tako in kakšna pogajanja o prihodnosti prebivalcev dobršnega dela sveta se izvajajo za tesno zaprtimi vrati, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.


13.12.2015

Primož Suhodolčan

Da si priljubljen otroški in mladinski pisatelj, moraš imeti neusahljivo domišljijo in mladostno razigranost ter ljubezen in razumevanje otrok. Primož Suhadolčan ima to in še več. Njegova dela so zelo priljubljena, že leta v vrhu najbolj branih knjig, Primož pa tudi dobrodošel gost šol in knjižnic. Kako mu to uspeva, ga bo voditeljica Darja Groznik vprašala po polnoči v nedeljo.


12.12.2015

Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič

Na nočni obisk prihajajo primorski alpinisti Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič, ki so skupaj s še dvema alpinistoma iz Akademskega alpinističnega odseka, novembra odpotovali na odpravo v Patagonijo. Njihov cilj je bila še nepreplezana vzhodna stena Cerra San Lorenza, ki je bila na spisku želja že marsikatere odprave pred njimi. Naveza Koren, Mikuž in Kurinčič je preplezala novo smer v vzhodni steni in sicer v vpadnici glavnega vrha. Istega dne pa je podoben podvig uspel tudi drugi navezi, tako da ima zdaj vzhodna stena Cerra San Lorenza kar dve prvi novi smeri, obe slovenski. Še sveže vtise z odprave, vrnili so se namreč prve dni decembra, bodo primorski člani odprave zaupali voditeljici Karin Zorn.


11.12.2015

Eva Mrhar

Eva Mrhar, ustanoviteljica, urednica in novinarka, bo naša tokratna nočna gostja. Zase pravi, da je preveč intelektualka, da bi zdržala med umetniki, in prevelika oboževalka plesa, da bi zdržala v običajni redakciji. Z nogama trdno na tleh, z glavo včasih tudi visoko med oblaki. Ena največjih sladkosnedk na svetu, ljubiteljica glasbe in potovanj ter vsega urbanega in družabnega. Tista, ki mora vedno vse izvedeti prva in ki pozna marsikatero skrivnost domačega in tujega plesnega dogajanja. Pridružite se tudi vi pogovoru z Evo Mrhar, ki jo je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


Stran 126 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov