Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


10.01.2021

Saša Vrhovec Hartman

Forenzičarka na lovu za zločinci, tako so jo predstavili v kandidaturi za inženirko leta 2020. Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka, preučuje prstne odtise ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. O sebi pove, da ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi tisto, kar te veseli. O svojem delu pravi, da delo forenzika, ki je prikazano v serijah in filmih, ni resnično. Kakšno je v resnici, nam bo razkrila v nočnem obisku. Na nočno zaslišanje jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.


09.01.2021

Manica Smrdelj

Nocoj bo z nami Manica Smrdelj, profesorica, pevka, lastnica in vodja profesionalnega vokalnega studia v Kopru. Manica ima za seboj kar dolgo kariero: je najvišje certificirana kot Mentor Teacher pri mednarodnem inštitutu za glas IVA - Institute for Vocal Advancement, s sedežem v Ameriki, ki temelji na najnovejših znanstvenih odkritjih glasu. Preko inštituta predava tudi na mednarodnih konferencah in poučuje učitelje petja po celem svetu. Manica se je izobraževala pri zelo uglednih učiteljih petja, med katerimi posebno mesto zavzema maestro Seth Riggs . Bil je vokalni trener več kot 200 Grammyjevih nagrajencev, med katerimi so Michael Jackson, Stevie Wonder, Ray Charles, Barbra Streisand, Josh Groban, Tina Turner, Diana Ross, Natalie Cole, Julie Andrews, Prince, Michael Bolton in mnogi drugi. V nočni program jo je povabila Loredana Vergan.


08.01.2021

Žan Papič

Kot stand up komik in podkaster je hiter z mislimi in spreten z besedami. Kot improvizator, radijski in televizijski voditelj ter igralec se dobro znajde na odru, za mikrofonom in pred kamero. Kako pa se je spopadel s težko življenjsko preizkušnjo? Od kod je jemal moč, ko se je znašel v duševni stiski? Kdo mu je stal ob strani in mu bil v oporo? O tem in še marsičem se je z Žanom Papičem v nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.


07.01.2021

Sebastian

Tokratni nočni klepet bo prepleten z glasbo in gibanjem. Prvo uro bo naš gost pevec, plesalec in podjetnik Sebastian, ki je slovensko medijsko sceno bogati že 20 let – zadnja leta predvsem kot plesalec in inštruktor zumbe, ki se je uveljavil tudi izven naših meja. Spomnil se bo svojega odraščanja in začetkov medijskega pojavljanja. Po eni bomo gostili Natašo Vidnar, diplomirano medicinska sestro, predavateljico, inštruktorico in vodjo Centra za krepitev zdravja v Mariboru. Nato pa vas bomo 2 uri razvajali z najpopularnejšimi domačimi uspešnicami leta 2020 lestvice Top 17, glasbeniki pa vam bodo zaupali tudi želje za leto 2021. Z vami bo Robert Zajšek.


06.01.2021

Noč šansonov

To noč bo nočna voditeljica Lucija Grm z vami zaplavala v vode šansona. Slovenskega, francoskega, morda še katerega. Pričakujte Jacquesa Preverta, Jureta Ivanušiča, Dušo Počkaj in Marjano Deržaj, vmes pa še koga …


04.01.2021

Satirični koledar z Lucijo grm

Poznate kakšno pesem na temo dni ali mesecev? Letnih časov? Pokličite nočno ptico Lucijo Grm, ki bo imela pred seboj knjigo Igorja Torkarja Satirični koledar in vam iz nje morda prebrala kaj nepričakovanega …


03.01.2021

Jure Godler

Če za koga velja, da je pravi kameleon, potem je to brez dvoma tokratni gost nočnega voditelja Jureta K. Čokla – Jure Godler! Kateri izmed vseh njegovih jazov bo tokrat najglasnejši? In – kateri je sploh njegov pravi jaz? Takoj po polnoči na Prvem!


02.01.2021

Darinka Kozinc

Gostja oddaje Nočni obisk je pisateljica, ilustratorka, publicistka in predsednica društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini, Darinka Kozinc. V pogovoru z Natašo Uršič boste izvedeli, da so se številne vipavske domačije ohranile zaradi njihovega dela Egiptu. Nekdanji generalni sekretar ZN Butros Butro Gali je bil povezan z aleksandrinko. V otroških letih je namreč zanj skrbela Milena Faganeli, doma iz Mirna pri Gorici. Pa tudi kako so se med temi primorskimi ženami in dekleti, nekatera odlično znašla.


31.12.2020

Barbara Štern

Na nočni obisk se bomo odpravili v okolico Maribora, v občino Rače-Fram. Z Barbaro Štern, ki jo je v nebesa nad Pohorjem, kot ji pravijo kraju, »potegnila« ljubezen, bomo govorili o družini, turizmu in turistični kmetiji, lokalni predelavi, delu in hobijih. Pekli pa bomo tudi pravo slovensko potico. Vse to med polnočjo in eno. V nadaljevanju noči pa bomo predvsem glasbeni. Med eno in drugo bo z nami Alya, med drugo in tretjo bomo gostili Jožeta Zadravca, tolkalca jazzovske glasbe, odličnega pedagoga in producenta. Z zimzelenčki pa vas bomo razvajali tudi med 3. in 4.uro.


30.12.2020

Poddolci z Lucijo Grm

Vedno aktualni, zimzeleni Butalci imajo tudi svoje sodobnike - Poddolce – Žige Valentiča. Med drugim pravijo, da je smeh pol zdravja - druga polovica pa je izolacija, dodaja Lucija Grm, ki se bo s Poddolci družila takoj po polnoči na Prvem.


28.12.2020

Sanja Rauter

Leto v izteku si bomo mnogi zapomnili tudi po tem, da smo uvedli delo od doma. Vendar pa so pred tem delo doma poznali že mnogi, ki v svojih domačih prostorih že leta ustvarjajo različne izdelke. Vse bolj tudi kupci posegamo po okolju prijaznih izdelkih iz naravnih materialov. Okraski za božično drevo, deske za rezanje, predpražniki, podstavki, okrasne plošče so le nekateri od izdelkov, ki nastajajo izpod rok nocojšnje gostje. Kakšen je njen proces ustvarjanja in zakaj izdelovanje iz lesa bomo med drugim povprašali Sanjo Rauter, ki jo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.


27.12.2020

Nočni pogovori z Mojco

Živahna je bila. Tehnik Matic Ferlan je rekel, da so telefoni skoraj pregoreli, da je imel enega za drugim 22 klicev, v eter pa lahko da hkrati samo dva. Lahko jim je samo povedal, kdaj bom naslednjič. Zdravko z Raven na Koroškem pravi, da ni pošteno: 40 let je delal, trgali so mu vse možne prispevke, zdaj pa dobiva dobrih 600 evrov pokojnine. S tem presneto težko preživi mesec. Vinko iz Ilirske Bistrice je sladkorni bolnik. Pozdravil je vse znance – sladkorne – v Slovenj Gradcu. Že 15 let se vsako leto dobivajo, le letos žal ni šlo. Meta iz Kamnika je prikupno navihana. Povedala je par dobrih šal. Dve sosedi. Vpraša prva drugo: »K tebi vidim večkrat priti zdravnika – a si kaj bolna?« Ona pa nazaj: »Jaz pa vidim, da k tebi prihaja oficir. Ampak zato še ne bom vprašala, če je vojna.« Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami,« policist pa: »Gospod, z nami!« Tonček ni hotel jesti kosila, pa ga je oče kregal: »Jej, sinko. Veš koliko ljudi je lačnih in kako bi bili veseli, da bi dobili na krožnik pol tega kosila!« »Ja, oči, jaz tudi.« Meti so operirali koleno, dobila je bergle in – covid-19. Nerodna stvar, pa prav v času, ko bi najbolj potrebovala pomoč! Ko naj bi si šla prevezat rano, je taksist ni hotel peljati, rešilec ji ne pripada … potem se je je en taksist le usmilil: »Sam bog ve, koliko pozitivnih sem že peljal, pa še vedel nisem.« Vprašala sem jo, kako se ji je bolezen izražala. Izgubila je vonj in okus, bolela jo je glava. Prvi dan jo je kar zagrabilo, drugi dan ni šlo nič na slabše, četrti dan pa je potem dobila vročino. Kaki pet dni je bila bolj uboga, potem pa je šlo spet vsak dan na boljše. Roman iz Ljubljane še vedno ni našel ljubezni svojega življenja, upa, da jo bo v naslednjem letu. Šaja je poklicala iz Stockholma, tam je že osem let. Ljudje tam kljub epidemiji večinoma ne nosijo mask, lokali so še odprti, le število gostov skupaj za mizo je omejeno in po 20 uri ne točijo več alkohola. V joga studiu, kjer tudi dela, so število prisotnih s 24 omejili na 20. Naši ukrepi se ji zdijo daleč prestrogi, preveč posegajo v zasebnost človeka. Marko iz Ljubljane piše pesmi in prevaja iz francoščine. Iz talmuda je prevedel nekaj misli o ženskah, ki so mu bile všeč. »Ko boš pisal o ženskah, pomakaj pero v čisto mavrico.« Naslednja je pa za ta čas, ko smo veliko doma in že malo naveličani drug drugega. »Žensko je Bog ustvaril iz Adamovega rebra, ne iz pete, zato ne hodi po njej.« Šestnajstega januarja pa spet naprej.


26.12.2020

dr. Damijan Štefanc

Gost nočnega programa iz studia Radia Koper bo dr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.


24.12.2020

75 let Radia Maribor

V nenavadnem letu 2020 je Radio Maribor, kot drugi najstarejši radio na Slovenskem, zaznamoval tri četrt stoletja. Z odgovornim in glasbenim urednikom Radia Maribor, Robertom Levstkom in Gregorjem Stermeckim bomo govorili o neuresničenih projektih Radia Maribor v jubilejnem letu, transformaciji tradicionalnega radia v multimedijski servis in izzivih, ki jih na področju radijskega medija narekuje tretje desetletje 21. stoletja. Voditelj: Teodor Bostič Glasba: Gregor Stermecki


23.12.2020

Nataša Živkovič

Klasično izšolana balerina, ki jo bolj kot tehnično dovršena reprodukcija koreografskega materiala zanima raziskovanje medčloveških odnosov skozi različne oblike umetnosti, je našla svoj dom v sodobnih plesnih praksah in performansih. Povezave in nasprotja znotraj družine in širše družbe raziskuje v solističnih in skupinskih predstavah. Ne le skozi ples, tudi skozi igro in glas. Zakaj bi morala biti plesalka nema? In zakaj bi bil ples rezerviran le za posvečene? Vsi imamo telo, da lahko plešemo in glas, da lahko pojemo, pravi plesalka in koreografinja Nataša Živković. Pred mikrofon nočnega programa jo je povabila voditeljica Nada Vodušek.


21.12.2020

Petra Pavlič

Na prvi pogled bi le redkokdo verjel, da je Petra Pavlič dvigalka uteži. Pohvali se lahko s številnimi naslovi državne prvakinje, je tudi prva Slovenka, ki ji je uspelo dvigniti 100 kilogramov. V zadnjih mesecih je njeno življenje omejeno le na treninge in službo, dela namreč kot medicinska sestra v zdravstvenem domu. Kako združuje v tem času še bolj naporno delo s treningi, kako nanjo gledajo moški športni kolegi, zakaj je za svoj šport izbrala prav dviganje uteži in še marsikaj drugega je Petra povedala v nočnem pogovoru z Andrejo Čokl.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


19.12.2020

David Terčon

Na nočni obisk pride kraški književnik David Terčon, ki je v samozaložbi izdal peto samostojno knjigo, pesniško zbirko z naslovom Vračanje v gnojnico sanj. Z njo nam v branje ponuja 60 raznorodnih pesmi, nastalih po vzoru nadrealizma in absurda, ki jih uvršča v šest ciklov. Poleg poezije in proze piše tudi aforizme in novinarske članke. Njegove prve literarne objave segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. O odnosu do sveta in temah, ki ga nagovarjajo, bosta v nočnem programu govorila z Vesno Potočar Godnič.


Stran 48 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov