Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


12.10.2020

Željka Bohar

Pred štirimi leti smo se z Željko Bohar pogovarjali o tem, kako živi svoje sanje. Takrat je bila na strmi poti do vrha poslovne kariere. A simptomi, ki so narekovali nenasitno utrujenost, slabo počutje brez energije, depresijo, so jo naposled le privedli do diagnoze avtoimune bolezni ščitnice. Hashimotov tiroiditis. O strmem padcu, ko za seboj puščaš ves vloženi trud, energijo, denar za poslovni uspeh in čez noč spremeniš ne samo svoje, ampak tudi življenje bližnjih se bomo pogovarjali z Željko Bohar, ki bo z nami delila svojo zgodbo.


12.10.2020

Željka Bohar

Željka Bohar je pred štirimi leti zbolela za avtoimuno boleznijo ščitnice. Hashimotov tiroiditis je diagnoza, ki je s seboj prinesla kopico strahov, skrbi in predvsem potrebo po spremembi življenja. Bolezen, ki predstavlja eno od pogostih avtoimunskih oblik bolezni ščitnice, je Željko Bohar doletela v trenutku, ko je sama bila na strmi poti poslovnega uspeha. Hiter tempo družinskega življenja in predvsem dela na samostojni podjetniški poti so zamenjali neprestana utrujenost, pomanjkanje spanca in energije, stres ter pridobivanje na telesni teži. »Vse to so bili znaki in simptomi, ki sem jih ignorirala leta in leta. Jaz sem vse te znake dojemala kot nekaj normalnega. Da je normalno, ker toliko delam in sem vedno v pogonu, da sem tudi ob vikendih, ne samo ob koncu dneva utrujena, da spim zgolj po štiri, pet ur na dan. Ampak ni bilo normalno. Sama sem odraščala s prepričanjem, kot verjetno večina žensk, da moramo ženske potrpeti, zdržati vsak dodatni napor. Da moramo na nek način na sebe malce pozabiti. In šele tedaj, ko sem zbolela, sem začela dojemati, da je nekaj hudo narobe«, je v nočnem pogovoru na 1. programu Radia Slovenija, povedala Željka Bohar. Po prvih pregledih pri zdravniku so tudi krvni testi sicer pokazali normalno delovanje ščitnice. Vsi znaki so, po besedah Boharjeve, kazali zgolj na dve bolezni; prekomerno rast kandide in izgolerost. Glede na življenjski tempo, ki je takrat narekoval njen vsakdan, je vse bolj kazalo na izgorelost. »Zato sem tudi potem dobila antidepresive, ki se po več mesecih jemana seveda niso obnesli, vsi znaki so še vedno ostajali. Začela sem obiskovati tudi psihoterapijo in tam razčiščevati vse travme, nerešene zadeve, ki so me dolga leta podzavestno spremljale in dobesedno mučile. Ampak še vedno se nisem dobro počutila. Čutila sem, da je nekaj narobe, zato sem sama začela raziskovati kaj bi lahko bilo narobe z mano. Naposled sem si sama plačala podrobne krvne raziskave, ki so pokazale nepravilno delovanje ščitnice. To sem skozi leto skoraj, da popolnoma uničila«, izpostavi Željka Bohar. Ko je tudi s strani zdravnikov dobila potrditev diagnoze avtoimune bolezni ščitnice se je pravo delo šele začelo. Sledilo je iskanje informacij kako naprej? Katera dieta je primerna? Kaj vse škodi oziroma je primerno za regeneracijo, ne samo ščitnice, ampak celotnega telesa.


11.10.2020

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Jesen je tu. Kostanjarji so že postavili hišice, iz njih lepo diši, koronavirus nam žre živce, pod političnim površjem vre. Ampak o politiki se ponoči ne bomo pogovarjali, pravi Mojca Blažej Cirej. Vse drugo pa je dovoljeno in zaželeno – od porabe turističnih bonov do žalovanja, od vaših pesmi in šal do obravnave grdobij, ko se nekateri izživljajo nad živalmi. Mislimo na gosko, ki jo je objestna druščina nalašč zbila z avtom. Pa še ena ljudska pravljica vas čaka – če bo sploh prišla na vrsto.


10.10.2020

Gorazd Humar

V nočnem programu bomo gostili Novogoričana Gorazda Humarja. Poklicno pot je kot gradbenik večinoma posvetil graditvi mostov. Sicer pa so mostovi njegova ljubezen in strast. Podpisal se je pod 12 knjig o znamenitih slovenskih mostovih – od Solkanskega, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu, pa do Zmajskega v Ljubljani. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo na tem področju ga uvršča med največje poznavalce tako doma kot tudi v širšem prostoru. Nočni program bo povezala Ingrid Kašca Bucik.


09.10.2020

Nočni obisk

Nocojšnji nočni prinaša časopisnice. To je podnaslov knjige Strah, da se bo ustavil čas. V etru bodo kratke zgodbe s sodobno tematiko, pospremljeno z avtorjevo zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom, obdane s pesmimi, za katere je dobitnik številnih prestižnih nagrad in priznanj napisal besedilo. Zgodbe Ferija Lainščka bo prebirala voditeljica Lucija Grm.


08.10.2020

Petra Dobnikar

Na nočni klepet smo povabili Petro Dobnikar, akademsko pianistko in profesorico klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Obožuje ljudi, zvok, naravo in čudež življenja. Govorili bomo o zanimivi knjigi, ki se bere z obeh strani – na eni je poučna pravljica za otroke, Izgubljena lučka, druga stran pa je namenjena odraslim, in sicer je Priročnik za ustvarjanje polja ljubezni z recepti. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.


07.10.2020

Zlatan Čordić- Zlatko

»Izraziti samega sebe v teh dnevih je junaštvo, živeti svoja prepričanja, povedati jih naravnost,« pravi v svojih stihih raper Zlatan Čordić- Zlatko. Čeprav je že desetletje in pol stalnica sicer turbulentne slovenske rap scene, sebe raje označuje kot pesnika in kot potnika skozi življenje. Boksar, ki obožuje Cankarja, ljubitelj nogometa, ki vse dobre tekste spiše na slab dan. Vajen je žaljivk in zmerljivk ter si morda prav zato želi živeti v družbi, kjer bodo prevladali razumevanje, strpnost in sodelovanje. Ga mika vstop v politiko ali bi raje ostal poredni hip hop fant, nebodigatreba, ki z ulice jezi »esteblišment«? Zlatan Čordić Zlatko prihaja na nočni obisk, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


05.10.2020

Mitja Mori

Ali drži, da vsi triatlonci trenirajo po 6 ur dnevno? Kaj ima trening triatlona skupnega s plesom zumbe? Ali triatlonec svoje kolo ponoči res priklene na posteljo? In pa, ste že slišali za ekvilateralni triatlon? Miti in resnice o triatlonu v pogovoru z Mitjo Morijem iz Triatlonskega kluba Ljubljana. Vaša spremljevalka v nočnem programu bo Špela Novak.


04.10.2020

Tea Hvala

Tokratna gostja oddaje Nočni obisk bo mag. Tea Hvala, komparativistka in sociologinja kulture, ki se giblje med številnimi poklici, ki kažejo njeno zanimanje za uprizoritveno umetnost, literaturo, strip, pedagogiko, politično teorijo in samonikel aktivizem s feminističnim predznakom. V času, ko je Ljubljana že 26. leto zapored prizorišče mednarodnega festivala Mesto žensk, jo je pred mikrofon povabila Martina Černe.


03.10.2020

Ivan Petre

V goste smo nocoj povabili sogovornika, ki je življenje posvetil gostinstvu, natančneje strežbi. Ivan Petre je upokojeni učitelj strežbe. V 39-ih letih poučevanja je v poklicu, ki je nekoč veljal za izjemno cenjenega, izmojstril nešteto natakaric in natakarjev. Z vse Primorske, pa tudi z drugih koncev nekdanje Jugoslavije. Izolska gostinska šola je nekoč veljala za eno izmed najboljših šol. Tudi po zaslugi učiteljev, kot je bil Ivan Petre. Naš nočni gost je tudi velik ljubitelj narave. Je ribič, ki skrbi za to, da v reki Rižani raste nov živelj in da njeno obrežje ostaja čisto ter neokrnjeno. Je tabornik, ki se taborjenju ni izneveril zadnjih 44 let, za zdravje pa skrbi, kot samo pravi z »agro fitnesom«. Na nočni klepet ga je povabila Barbara Kampos.


02.10.2020

Popotnica Barbara Marič

Na Nočni obisk prihaja profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike ter popotnica Barbara Marič. Uživa v svojem poklicu, navdušena pa je tudi nad naravo in potovanji. Ko si zaželi, se brez pomislekov odpravi na pot, razlaga. Afrika jo vedno znova očara s svojo prvinskostjo, zato je na tej celini preživela dobro desetletje, vsako leto po nekaj mesecev. Azija ji pomeni oddih, tam se namreč lahko sprosti, latinski svet pa doživlja kot magnet s pozitivno energijo in očarljivimi ljudmi. Na potovanjih pa so zanjo najpomembnejši odnosi, spoznavanje kulture in trekingi. Barbara Marič bo svoje popotniške zgodbe delila v pogovoru s Petro Medved.


01.10.2020

Silvija Janežič

Na nočni obisk prihaja Silvija Janežič, direktorica zaposlitvenega centra Dlan v Mariboru, ki od leta 2007 zagotavlja delovna mesta invalidom na zaščitenih delovnih mestih. Številni so tam našli delo in z njim prepotrebno samozavest. Silvija, ki je doma iz Mokronoga in zdaj živi v Ljubljani, jim je bila ob tem v pomoč. Sicer pa rada pove, da njen jekleni konjiček na jesen kaže dobrih šest tisoč kilometrov več kot spomladi, da obožuje tiste kotičke Slovenije, ki jih skorajda ni na družbenih omrežjih, še vedno pa ima v spominu stiske in veselja ob prehojenih kilometrih poti Camino de Santiago. Po eni uri bomo gostili glasbenika Petra Andreja, po drugi stopili v vinograde nad Trstom, po tretji srečali enega bolj prepoznavnih mariborskih glasbenih ustvarjalcev iz sredine šestdesetih let preteklega stoletja in tik pred jutrom pogledali še v zgodovino. Voditelj bo Stane Kocutar.


01.10.2020

Silvija Janežič

Na nočni obisk prihaja Silvija Janežič, direktorica zaposlitvenega centra Dlan v Mariboru, ki od leta 2007 zagotavlja delovna mesta invalidom na zaščitenih delovnih mestih. Številni so tam našli delo in z njim prepotrebno samozavest. Silvija, ki prihaja iz Mokronoga in sedaj živi v Ljubljani jim je bila ob tem v pomoč. Sicer pa rada pove, da njen jekleni konjiček na jesen kaže dobrih šest tisoč kilometrov več kot spomladi, da obožuje tiste kotičke Slovenije, ki jih skorajda ni na družbenih omrežjih, še vedno pa ima v spominu stiske in veselja ob prehojenih kilometrih poti Camino de Santiago. Po eni uri bomo gostili glasbenika Petra Andreja, po drugi stopili v vinograde na Trstom, po tretji srečali enega bolj prepoznavnih mariborskih glasbenih ustvarjalcev sredine šestdesetih let minulega stoletja in tik pred jutrom pogledali še v zgodovino. Voditelj bo Stane Kocutar.


30.09.2020

Tomaž Hostnik in Matija Krečič

Tomaž Hostnik in Matija Krečič 'špilata' strastno, predano in ubrano. Dva izvrstna godca na nočnem obisku pri vas doma prek radijskih valov. Z besedo in glasbo bomo na njuni barčici pluli po morjih raznovrstne glasbe, ki jo ustvarjata skupaj, vsak zase in v različnih sestavih. Klavir in violina sta njuni osnovni orodji, čez pa zvenijo duhovita narečna besedila. V katerem narečju bo tekel pogovor, pa naj do poslušanja ostane skrivnost. Pred mikrofon ju je povabila Nada Vodušek.


28.09.2020

Dr. Gabriela Kalčikova

Dr. Gabriela Kalčikova prihaja s Češke in pravi, da se po dobrem desetletju življenja in dela v Sloveniji tukaj počuti kot doma. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je zaposlena na Katedri za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo in je vodja znanstvenega projekta »Planterastic«, pri katerem kot prvi v Sloveniji in v svetu vrednotijo interakcije mikroplastike z rastlinami. Kako deluje ta povezava? So lahko rastline »čistilna naprava« za mikroplastiko, torej plastične delčke, manjše od 5mm, ki onesnažujejo okolje? Dr. Gabrijela Kalčikova nam bo v prvih minutah ponedeljka pripovedovala o svoji življenjski in raziskovalni poti ter prek svojih izkušenj osvetlila marsikateri pogled na okolje, v katerem živimo. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


27.09.2020

Mojca Korenjak

Poklic gospe Mojce Korenjak se v javnosti bolj uveljavlja šele v zadnjem času. Je namreč tolmačka v slovenski znakovni jezik. Pravi, da morajo biti kretnje natančne. »Iz kretnje minister hitro nastane upokojenec, iz besede hvala – briga me, iz direktorja porednež. In seveda je lahko zabavno, kadar te besede nastopajo v stavku ena poleg druge; na primer upokojeni minister ali poreden direktor.« Mojca Korenjak bo z nami v noči s sobote na nedeljo. Ker je otrok gluhih staršev, jo znakovni jezik spremlja že od rojstva. Na Nočnem obisku bo govorila o svojem poklicu, družini, o svojih ljubeznih in strasteh. V studiu jo bo gostil voditelj Iztok Konc.


26.09.2020

Matej Palčič

Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.


25.09.2020

Ivan Hudnik

S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.


Stran 52 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov