Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


22.11.2021

Ivo Mojzer

Če nekdo reče, da je srečen, ker zares živi, potem mora res RES živeti. In gost tokratnega nočnega programa ne le, da to reče – napisal je celo knjigo s tem naslovom. Potem bo že držalo. Če zamenjaš harmoniko za bobne in postaneš eden najboljših bobnarjev nekdanje Jugoslavije - in tudi pevec - to že nekaj pomeni, da pa postaneš eden zelo slišanih glasov tudi v novi državi Sloveniji … Zlata leta slovenske popevke, pomen glasbe ne le na profesionalni, temveč tudi življenjski poti, obujanje spominov in pogledi naprej, bodo teme nočnega obiska, na katerega povabilo se je prijazno odzval Ivo Mojzer, z voditeljico Lucijo Grm pa bosta med kramljanjem predstavila tudi novo gostovo vinilno ploščo in avtobiografijo Srečen je, kdor zares živi. In ker glasba nikoli ne razočara - le te pa je bo v nočnem obisku polno - bodite z nami.


21.11.2021

Nočni pogovori z Mojco

Lepa jesen nas razvaja, testi so zastonj - končno se bo narod lahko ob vsakem sumu preveril. In šel nastavit lice in kužka toplim sončnim žarkom. Privoščimo si kostanj in malo se moramo že duševno pripraviti na praznike, ki so tik za vogalom. Seveda je vse drugače, ampak optimizem, ta poživitvena doza nočnega klepeta, ostaja neomajen. Po polnoči vas k poslušanju ali celo k pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej.


20.11.2021

Aleksander Gadžijev

Na nočni obisk prihaja tokrat Aleksander Gadžijev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Premio Venezia, Hammatsu, Monte Carlo in letos še Sydney. 26-letni goriški pianist je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prejel 2. nagrado in posebno nagrado za izvedbo sonate na slovitem Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu aktivno govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obveznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik, ki ostaja zvest tudi svoji Goriški, kjer bi rad v prihodnje oblikoval festival, ki bi povezal Nova Gorico in Gorico. V nočni program ga je povabila Tatjana Gregorič, ki vam bo do jutranjih ur v poslušanje ponudila še druge zanimive, primorsko obarvane vsebine.


19.11.2021

Andreja Gregorič

Konec oktobra smo na Televiziji Slovenija gledali dokumentarec o dolgotrajni oskrbi starejših v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Oddajo Dosje z naslovom Staranje v vrtincu sistema je po več mesecih raziskovanja s kolegi pripravila novinarka Televizije Slovenija Andreja Gregorič. Kako je oddaja nastajala in kakšni so bili odzivi gledalcev, stroke in politike? Kateri pa so še izzivi, želje in interesi kolegice z druge strani Kolodvorske ulice?


18.11.2021

Miha Kramli in Renata Štopfer

November je posvečen ozaveščanju o zasvojenosti in njenem preprečevanju. O tem bosta govorila gosta terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, in Renata Štopfer, predsednica ptujskega društva ARS VITAE, ki z razvojem socialnovarstvenih programov zagotavlja lokalnemu prebivalstvu dostop do strokovne pomoči. Dodali bomo še kanček gledališča in veliko glasbe. V nočno družbo vabi Helena Ajdnik.


15.11.2021

Polona Lovšin

Polona Lovšin riše tisto, kar opazi. Opazi pa veliko več kot drugi. Življenje ji ni nikoli prizanašalo, a ga je zmerom imela rada. Njene risbe v knjigah in pravljicah so osvojile otroke in odrasle, njeni duhoviti zapisi, obogateni z risbicami, pa imajo zelo zvesto publiko na družbenih omrežjih. Kaj se skriva za vsemi pravljicami, risbicami in psičkom s predolgimi ušesi, bo s Polono Lovšin takoj po polnoči ugotavljal Jure K. Čokl.


14.11.2021

Prof. dr. Rajko Muršič

S prof. dr. Rajkom Muršičem se bomo zazrli nazaj v zgodnja leta Radia Ljubljana, se zaustavili ob različnih vlogah, ki jih je radio igral v različnih skupnostih in razmišljali tudi o tem, kako relevanten je ta v zvoku utemeljen medij danes in kakšna vse je lahko njegova prihodnost. Skozi noč ga bo popeljala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


13.11.2021

Anuša Kodelja

Nastopanje na odru, pred kamerami in mikrofoni, so ji bili položeni v zibelko. Njena mama in oče sta namreč aktivna v medijih in njuna edinka je šla po tej poti že v rosnem otroštvu. V domači Novi Gorici se je kot osnovnošolka pridružila Amaterskemu mladinskemu odru in poti nazaj ni bilo več. Naslednji korak je bil študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je lani opravila magisterij. Enega prvih poklicnih vrhuncev je dramska igralka Anuša Kodelja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega filma, kjer je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko. Anušo, ki so jo številni spoznali predvsem po vlogi Tanje v televizijski seriji Najini mostovi, je na nočni klepet povabil Sandi Škvarč.


12.11.2021

Teja Hlačer, oblikovalka keramike

Ljubezen do gline ji je bila položena že v zibko. Sčasoma je dodala še ljubezen do oblikovanja, različnih kultur in zanimanje za to, kako ljudje živijo. Mag. Teja Hlačer se je izdelovanja keramike učila tako pri tradicionalnih lončarjih kot v najbolj priznanih mednarodnih šolah za keramiko, vmes študirala etnologijo in kulturno antropologijo ter se izpopolnjevala v kiparstvu, slikarstvu in risanju. Mednarodno priznana keramičarka zdaj razstavlja po vsej Evropi, svoje znanje pa predaja tudi v različnih središčih za keramiko po svetu. Kako in zakaj 'glino oblikuje v večnost', bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.


11.11.2021

Asya Širovnik Moškon

Na nočni obisk smo povabili Asyo Širovnik Moškon, ki ima univerzitetno izobrazbo na področju svetovne literature. Je avtorica knjige Kdo ustvarja mojo realnost? Potovali bomo po Nizozemskem, Španiji, Italiji, Grčiji, Parizu, Bostonu, San Franciscu, Hong Kongu, Maleziji, Novi Zelandiji in v mašo notranjost. V življenju se je selila več kot 30 krat, zamenjala 12 držav in govori 7 jezikov. Pridružite se nam na zanimivem radijskem nočnem potovanju, na katero se bo z gostjo odpravil Robert Zajšek.


10.11.2021

Kratke zgodbe Kurta Vonneguta - 1. del

Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve. “Ta proza je cˇista, njen ritem pa vselej zˇivahen – ni mogocˇe dovolj poudariti, kaksˇno zadovoljstvo obhaja cˇloveka, ko uzira v tem nasˇem zasˇtrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Cˇlovek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Cˇlovek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nicˇ blizˇe resnici. Prijazen bodi! Ne delaj sˇkode! Skrbi za blizˇnje. Ne zacˇenjaj vojn.” Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.


08.11.2021

Svetovni dan romskega jezika 8.11. Nocni obisk

Ob svetovnem dnevu romskega jezika bomo tokratni nočni program začeli in obogatili z romsko glasbo iz Slovenije in širše. S kratkimi reportažami pa se bomo odpravili tudi v Francijo, kjer smo se z ustvarjalci oddaje Naše poti, potepali v poletnih mesecih. Takrat smo v Parizu obiskali krovno organizacijo, ki spremlja razmere tamkajšnjih Romov, prinašamo pa še informacije o številnih romskih narečjih, ki jih govorijo Romi v okrožju Pariza. Poskrbeli bomo še za romski jezik v Sloveniji in pogledali statistiko koliko narečij romskega jezika najdemo doma in po svetu. Po poti Romov se bo to noč sprehodil Sandi Horvat.


07.11.2021

Meta Kušar

Tokratni Nočni obisk z eno naših najbolj priznanih pesnic in esejistk Meto Kušar (1952) - Rožančevo nagrajenko leta 2012 za knjigo Kaj je poetično ali ura ilegale, Veronikino nagrajenko leta 2015 za pesniško zbirko Vrt (letos poleti je izšla njena sedma pesniška zbirka Zmaj). Njena poezija je prevedena v številne tuje jezike, tudi v nizozemščino, hebrejščino in arabščino. Občasno napiše kak scenarij za film in ga tudi režira, njena glasbena uprizoritev lastne poezije z naslovom Prestol poezije pa je bila odigrana v Sloveniji, Washingtonu (1999), Kanadi (1999) in Londonu (2000). Je ustanoviteljica literarno glasbenega Prestola poezije in Metavečerov. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi, od leta 1980 dela tudi radijske umetniške in kulturno-zgodovinske oddaje. Z Meto Kušar se bo Liana Buršič pogovarjala o globinski moči poezije in umetnosti, o sanjah in Jungu, moralno-etičnih krepostih in šibkostih ter Bogu, o zeitgeistu, življenju vsakdana in hrepenenju.


06.11.2021

Janez Starman

V nočnem programu bo z nami koprski odvetnik Janez Starman, ki je od letos tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, prvi, ki ne prihaja z območja Ljubljane. Kakšna je vloga zbornice in kakšen je položaj odvetnika v naši družbi? Bomo tudi odvetnike nekoč ocenjevali, podobno kot hotele restavracije? Zakaj se v Slovenji radi tožarimo? In kako gleda na aktualne dogodke pri nas, na vladanje z odloki in na proteste, ga bo med drugim spraševal vaš nočni sopotnik Andrej Šavko.


05.11.2021

Marija Miša Molk

Gostja nočnega programa bo Marija Miša Molk, urednica, novinarka, televizijska voditeljica in prepoznavni obraz naše RTV hiše. Kaj jo zaznamuje v tem času, kako spremlja medijski razvoj in življenje v državi, bo povedala voditelju Andreju Hoferju. V noči s četrtka na petek.


04.11.2021

Andrej Grabrovec - Gaberi

Naš gost bo kipar Andrej Grabrovec - Gaberi, ki sodi med ugledna imena mariborske, slovenske in evropske likovne ustvarjalnosti. S svojimi deli krasi številne javne prostore evropskih držav, in je prvi slovenski kipar, ki je prejel visoko priznanje za svetovne dosežke na likovnem področju. Predstavili bomo dve ekološki kmetiji, ki so ju obiskali osnovnošolci, ob svetovnem dnevu oživljanja pa spomnili, kako pomembno je pravočasno ukrepanje. Svoje nove skladbe pa nam bo predstavila Neisha. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.


03.11.2021

Matej Recer in Gregor Zorc

Koliko razočaranj potrebujemo za pravo ljubezen; koliko strahu, da zberemo pogum za soočenje z neznanim; koliko sovraštva moramo premagati, da začnemo spravo; kolikokrat nam mora spodleteti, da najdemo svoj potencial; koliko izgube moramo preživeti, da smo srečni; kolikokrat moramo oditi, da prispemo? Na ta vprašanja bosta med drugim odgovarjala avtorja predstave »Koliko smrti je potrebnih, da lahko živimo«, v življenje in delo sodobnih bardov Mateja Recerja in Gregorja Zorca pa bomo pogledali oziroma poslušali tudi na podlagi njunega glasbenega izbora. Voditeljico Lucijo Grm bo zanimalo tudi – zakaj igralski poklic in kako z njim živeti – in preživeti.


01.11.2021

Noč šansonov Édith Piaf

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf podali iz poznih 30-ih let v prvo polovico 40-ih 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem je Édith prvič zapela številne šansone mnogih avtorjev, s katerimi je nato sodelovala vse do konca življenja, kot so bili Henri Contet, Marguerite Monnot in Michel Emer, pod marsikatero pesem pa se je podpisala tudi sama. K poslušanju Édith Piaf vas vabi Miha Zor.


31.10.2021

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Tik preden skočimo v zimski čas in si še skrajšamo beli del dneva, vas Mojca Blažej Cirej vabi na nočni klepet. Stvari, ki nas žulijo, je cel kup, ampak tudi takih, ki nam ogrejejo srce, je veliko. Recimo kuža, muca, dobra knjiga, šale, dogodki v vašem kraju, prijatelji. Tem za pogovor prav gotovo ne bo nikoli zmanjkalo, obljublja Mojca.


30.10.2021

Anja Kovačič

Na nočni obisk prihaja popotnica, publicistka, po izobrazbi novinarka Anja Kovačič. 34-letna ustvarjalka spletnih zapisov Blue eyes discover prihaja iz Celja, a je v zadnjih letih prepotovala nemalo sveta. Naključje je hotelo, da je na začetku pandemije namesto 7 kar 47 dni ostala ujeta na Salomonovih otokih med neznanimi ljudmi in običaji. »Prisilni dopust« je izkoristila za pisanje knjige Ujeta v svobodi, ki bo izšla te dni. Z njo se bo pogovarjala Mariša Bizjak.


Stran 34 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov