Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


16.11.2019

Boris Mori in Nina Gašperšič

Na nočni klepet smo povabili Borisa Morija, predsednika skupine BNI Sinergije, in podpredsednico skupine Nino Gašperšič, ki deluje na območju obalno-kraške regije. Skupina povezuje 16 podjetnikov z različnih področij delovanja. Z osebnimi priporočili si podjetniki pomagajo do novih strank in dela. Osnovni princip trženja je koncept 'od ust do ust'.


15.11.2019

Ana Jurc

Predvčerajšnjim se je začel zdaj že kultni, letos 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Brez kančka dvoma svojevrstne olimpijske igre za filmske kritike, ljubitelje filmov in vse tiste, ki bi radi doživeli vsaj kanček blišča filmskega sveta pri nas. Enako velja tudi za tokratno gostjo voditelja Jureta K. Čokla, filmsko kritičarko Ana Jurc, ki za MMC RTV SLO pokriva vse tisto, kar lahko vidimo v obliki filma. To bo tudi rdeča nit njunega pogovora. Ugasnite luči in izklopite telefone.


14.11.2019

Zoran Petrovič

V Mariboru od lanskega maja deluje prvo slovensko lutkovno paragledališče, ki ponuja zaposlitev invalidom, nezaposljivim na običajnih delovnih mestih. Gre za nadaljevanje enoletnega uspešnega dela v okviru projekta Zvitorepec, ki je prerasel v prvo kulturno institucijo, v kateri se invalidi zaposlujejo kot umetniški sodelavci. Režiser in producent Zoran Petrovič se podpisuje pod režijo predstave tega gledališča. Med drugim bo odgovoril na vprašanje, kakšni so poslanstvo, vloga in namen tega gledališča, kako je kultura nasploh dostopna ustvarjalnosti invalidov in zakaj je zaposlovanje invalidnih ljudi še vedno težavno.


13.11.2019

Dragana Alfirević in Rok Vevar

Kaj se skriva za naslovom letošnjega CoFestivala sodobnega plesa in koreografije? Aktualno vprašanje prihodnosti: kaj lahko ples naredi, kako lahko ravna s telesi, če so zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem živimo, zaznamovana s temeljnim primanjkljajem časovnosti? Kako našim obstoječim dinamičnim, razgrajajočim in podivjanim afektom, ki s svojo osamosvojeno zverinskostjo nakazujejo naš obstoj, priskrbeti kos človeškega telesa, kos sedanjosti, kos človeške vezi – kos (ne)stabilne materialnosti? Ali ni resnična zagata naše prihodnosti skrita v tem, da nam je izmed vsega daleč najbolj nedostopna, nepregledna, nejasna in zamegljena naša breztežna in breztelesna sedanjost? Odgovore bomo iskali v pogovoru s članoma Nomad Dance Academy, mednarodne mreže ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov.


11.11.2019

Danilo Ivanuša

Ali znate čarati v kuhinji? To bi bilo vprašanje gosta Nočnega obiska Danila Ivanušo, ki je s svojimi kulinaričnimi čarovnijami bolj znan kot Knedl Guru. Svoje znanje in inovativne recepte ne le da deli s širno Slovenijo, ampak prenaša tudi na najmlajše, zanje organizira kuharske delavnice. Ker se bliža zadnji mesec v letu, ko vsi na mizo radi postavimo kaj izvirnega, bomo med drugim Knedl Guruja poprosili za kakšen izviren kuharski trik in recept, da bodo naše jedi lahko še okusnejše in bolj zdrave. Danilo Ivanuša je gost Sandija Horvata.


10.11.2019

Marjiana Brecelj

Poka od energije. Vloge se kar ponujajo, čeprav je že od leta 2010 v pokoju. »Ni se mi treba dokazovati, materialno sem preskrbljena.« Tako Marijana Brecelj o sebi in svoji neizmerni igralski energiji. Skozi delo ohranja kondicijo, druži se z mladimi, vloge, ki jih dobiva, so primerne njenim letom.


09.11.2019

Lenart Kobal

Na nočni obisk smo povabili mladega kraškega video producenta Lenarta Kobala. Že pri rosnih 16-ih letih so njegovo delo opazili na družbenih omrežjih in različni glasbeniki so ga povabil k sodelovanju. Od takrat je Lenart Kobal, ki je letos postal polnoleten, posnel že več kot 40 videospotov za znane slovenske glasbenike, kot so Slavko Ivančić, Anja Istenič, Kataya, Gianni Rijavec in drugi. Čeprav je mlad, si je na stežaj odrl vrata v svet video produkcije. Kljub temu, da je stalno na poti med Štanjelom in Ljubljano, se bo vmes ustavil tudi v našem nočnem studiu. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.


08.11.2019

Vrata odpiramo smehu

Skrivnost sreče je dober smisel za humor … in slab spomin, kar pa zadeva humor – je rešilni pas za plavanje po reki življenja. In nocoj se bomo podali po tej reki s humoreskami znanih in manj znanih avtorjev, k ustvarjanju nočnega programa pa bomo povabili tudi vas – morda je v vaših spominskih predalčkih kakšna prisrčna šala ali anekdota.


07.11.2019

Jernej Prišenk in Nataša Požar

Na novo ustanovljen Inštitut za ekonomiko in tehnologijo športne konjereje pod pokroviteljstvom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru skupaj z jahalnim klubom Kasco iz Svečine že nekaj let preučuje in raziskuje najnovejšo tehnologijo pri oskrbi in reji športnih konj. Obe ustanovi tesno povezujejo tudi izjemni uspehi jahačev na nacionalni in mednarodni ravni, zato bosta gosta po polnoči predstojnik Inštituta doc. dr. Jernej Prišenk in predsednica jahalnega kluba Nataša Požar, oba nekdanja uspešna tekmovalca v preskakovanju zaprek.


06.11.2019

Maja Ivanič

O tradiciji graditve razpršenih družinskih hiš in slovenskem samograditeljstvu, o našem občutku za skupni prostor, o katerem se zdi, da ga ni več veliko ostalo, a je za oblikovanje prostora še kako pomemben. Pa tudi o dobri in slabi arhitekturni praksi, o pomenu izobraževanja in drugih plateh našega grajenega okolja bo pred prihajajočo 37. mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture potekal pogovor z njeno predsednico, arhitektko in publicistko Majo Ivanič.


04.11.2019

Leon Drame

Rakovčan Leon Drame je zaposlen kot kartograf na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer med drugim pomaga tudi pri teodolitskemu merjenju večjih jam – Postojnske, Planinske in Škocjanske. Je aktiven član številnih društev – od jamarskega in čebelarskega, pa do gasilskega, sankaškega in polharskega. Svoje znanje v veliko krožkih, ki jih vodi, uspešno prenaša tudi na mlade. Je prostovoljec Centra za socialno delo Postojna in prejemnik številnih nagrad. Največ prostega časa v zadnjem obdobju posveča rodoslovju. K raziskovanju vezi med predniki je pred več kot tridesetimi leti zašel po naključju. Danes je sodni izvedenec za rodoslovje in član Slovenskega rodoslovnega društva.


03.11.2019

Nika Pengal in Anže Gallus Petelin

V ustvarjalno blagodejen projekt človeškega bivanja je življenje združilo mlado čebelarko in mladega slikarja, glasbenika, ki s svojimi talenti in znanjem skupaj prenašata darove tudi drugim. Kupila sta propadajočo domačijo na Dolenjskem, zdaj jo obnavljata, da bo lahko tam v polnosti zaživela Art domačija Pengallus, kjer bodo na 5-ih hektarih gostovale slikarske kolonije, apiterapije, tam bo stal tradicionalni slovenski stacionarni čebelnjak, predavalo se bo in spoznavalo z divjimi užitnimi rastlinami, uprizarjali se bodo glasbeni koncerti, skratka, njune ideje in želje so velike in predvsem – aktivne. Kako je biti pogumen in živeti z naravo in ustvarjalno, kako živeti analogno v digitalnem svetu, kakšne dobrobiti in izzive to prinaša ter kakšen je (po)klic umetnika, ko se združi s poslom in intimo? Nika in Anže bosta spregovorila o svojih individualnih in skupnih poteh.


02.11.2019

Katja Bajec Felc

Dirigentka Katja Bajec Felc je že več kot 24 let na čelu Mešanega pevskega zbora doktor Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. Tudi po njeni zaslugi danes na Črnovrški planoti, ki šteje nekaj več kot 1200 ljudi, deluje kar devet zborov. Poleg prej omenjenega vodi tudi Ženski pevski zbor Ivan Rijavec. Številna odmevna priznanja njej in zboru pa dokazujejo, da dela odlično. Z zboroma veliko koncertira po Primorski, Sloveniji in tudi širše, zato verjamemo, da ste jo že slišali.


01.11.2019

Mojca Blažej Cirej

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


31.10.2019

Darko Šonc

Darko Šonc je predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, ki bo novembra proslavilo 90-letnico nepretrganega delovanja. Toliko časa namreč mineva od takrat, ko je doktor Fran Zavrnik iz Slovenskih goric, tedaj profesor na zagrebški veterinarski fakulteti, ustanovil društvo, ki je povezalo tam živeče Slovence.


30.10.2019

Rok Kravanja

Akter neodvisne scene, na kateri ustvarja avtorske in skupinske performanse, pa tudi igralec, ki suvereno vstopa v vloge klasičnih likov na institucionalnih odrih. Njegovi intenzivni fizični prezenci se ni mogoče upreti. Lahkotno zapeljuje, pleše, pripoveduje zgodbe o sebi, se razgalja, ustvarja negotovost, včasih tudi zadrego pri občinstvu, ki ga postavi v realen prostor in čas, ga hkrati neznansko zabava in spretno provocira.


28.10.2019

Jerneja Šibilja

»Rada imam svojo službo in o njej rada govorim,« pravi Jerneja Šibilja. Čeprav se pri delu z otroki in mladostniki pogosto srečuje tudi s težkimi zgodbami, ostaja pozitivna. Tudi v Sloveniji so za marsikoga izkušnje nasilja in izključenosti del življenja. »Če spregovorimo o teh temah in vsebinah ter si ne zatiskamo oči, naredimo prvi korak k spremembam,« je odločna Jerneja Šibilja iz instituta ISA. Prizadeva si, da bi vsi živeli v odprtem svetu, v katerem bi se počutili varne, sprejete in spoštovane.


27.10.2019

Maša Butara

Maša Butara je pred mesecem dni s podelitvijo nagrade Websi postala digitalka leta, torej ženska, ki je najbolj zaznamovala slovensko digitalno sceno v preteklem letu. Digitalnemu komuniciranju se je pravzaprav zapisala že s prvo zaposlitvijo; delovna zagnanost, zvedavost in profesionalnost pa so jo še pred 30. letom pripeljale do naziva direktorica vsebin in digitalnih strategij. Poleg rednega dela na oglaševalski agenciji svoje znanje predaja študentom pri predmetu Strategije družbenih medijev in marketing. Kako uspešna so pri snovanju digitalnih kampanj slovenska podjetja, je delo spletnega vplivneža res lahko služba, kako so digitalni mediji spremenili naša življenja in ali smo kot družba dovolj pismeni, da znamo pri spletnem komuniciranju paziti na svojo zasebnost? To so le nekatere teme, ki so zaznamovale prvo uro nedelje.


26.10.2019

Urška Košir

Urška Košir iz Kort nad Izolo je študirala na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj pa se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, poudarja. To niso pokazale samo študije. Tudi sama se je pri 22 letih spopadla s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari, jadranje in študij.


25.10.2019

Rene Gomolj in Doris Markač

Ali drži, da dobrega fotografa naredi dober fotoaparat? Potrebujemo za fotografiranje talent, znanje ali mogoče kombinacijo obojega? Kakšna fotografija je pri nas najbolj razširjena in katera je najbolj priljubljena? So se selfiji res rodili s prenosnimi telefoni?


Stran 66 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov