Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


26.02.2021

Mihela Gorše

Pri 21-ih se po anesteziji ob porodu več ur ni prebudila in morda je bilo prav to sprožilec za močan izbruh pigmentne retinopatije, redke genetske bolezni oči, ki vodi v slepoto. »Kot bi mi nekdo izruval korenine! Padla sem,« po skoraj štirih desetletjih življenja s to boleznijo pripoveduje Mihela Gorše. Po dolgem obdobju iskanja čudežne terapije ali zdravila, ki jo je vodilo po svetu, se je z boleznijo spoprijela drugače – kljub invalidski upokojitvi je še enkrat rodila, pri 40-ih diplomirala, se vpisala v izobraževalni program za učitelje na waldorfski šoli, z avtodomom raziskovala Evropo, začela vrtnariti po biodinamični metodi in lani ustanovila Društvo obolelih za redkimi boleznimi očmi na genetski osnovi »Svetloba«. Na nočni obisk jo je povabila Andreja Čokl.


25.02.2021

Jan Prgić

Gost nočne voditeljice Helene Ajdnik bo magister socialne pedagogike in trener nevrolingvističnega programiranja Jani Prgić. Pojasnil bo razliko med nevroznanostjo in nevrolingvističnim programiranjem in predstavil termine, kot sta pozitivna disciplina in mediacija. Ob teoriji pa se tudi s praktičnimi primeri dotaknil partnerskih odnosov, vzgoje otrok in delovanja možganov. Ti so neverjetno zmogljivi, česar se pravzaprav ne zavedamo. Kako biti dober do njih in zanje primerno skrbeti – boste izvedeli po polnoči.


24.02.2021

David Tavčar

V današnjem zelo oblikovanem svetu se zdi, da je bilo vse že narejeno in nas le redko lahko še kaj preseneti. A motivi, vzorci in objekti, ki jih ustvarja David Tavčar, dokazujejo nasprotno. Svojo pot industrijskega oblikovalca si je začrtal že zgodaj in se takoj po gimnaziji odpravil študirat na Šolo uporabnih umetnosti na Dunaju. Rad oblikuje tekstil in porcelan, ceni in išče že skoraj pozabljeno obrtniško mojstrstvo izdelovanja predmetov, a enak izziv mu pomeni tudi oblikovanje za množično proizvodnjo z indstrijskega tekočega traku. Živi med Ljubljano in Dunajem, sodeluje z mnogimi znanimi evropskimi podjetji. Dela mu nikoli ne zmanjka. Na nočni klepet ga je povabila Nada Vodušek.


22.02.2021

Samanta Baranja

21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Njegov osnovni pomen je spodbujanje spoštovanja ne le lastnega maternega jezika, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, s tem pa tudi ohranjanja večjezičnosti in kulturne raznolikosti sveta. Popis prebivalstva iz leta 2002 je pokazal, da na območju Slovenije najdemo več kot petdeset materinščin. »Več jezikov govoriš, več veljaš«, meni gostja Nočnega obiska, Samanta Baranja. Jezikoslovka in naravna govorka romskega jezika, ki svoj materni jezik, romščino, raziskuje že več kot deset let, bo z nami delila še svojo izkušnjo odraščanja v večjezičnem okolju in izzivih, ki jih ta prinaša. Samanto Baranjo je na klepet povabil Sandi Horvat.


21.02.2021

ddr. Ana Vovk Korže

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


20.02.2021

Miloš Petrovič

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.


19.02.2021

Nina Pušlar

Nocojšnji nočni program bo odet v barve jesenskega cvetja, v zgodbe ljubezni in v glasbo nadarjene, iskrive in odločne pevke Nine Pušlar. Gostila jo bo njena odrska mama, nočna voditeljica Lucija Grm.


18.02.2021

Nina Medved

Gostja po polnoči bo Nina Medved, pesnica, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka; na Festivalu mlade literature Urška je pred dvema letoma postala tudi uršljanka, najbolj perspektivna mlada literarna ustvarjalka. Vodi pesniško društvo Slam zverine in je tudi prva slovenska prvakinja v slam poeziji. Njena poezija domuje tudi v literarnih revijah, živih nastopih in drugih jezikih. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Darinka Čobec.


17.02.2021

Nataša Ravbar

Predstavljajte si, da se, otovorjeni s težko opremo, vzpenjate po strmih, neobljudenih stezicah, ki se vijugajo do vodnih izvirov. Da se potapljate v skrivnosti kraških jam in sledite tokovom podzemnih voda. Sliši se pustolovsko. Romantično. Včasih je tudi naporno, predvsem pa je zaznamovano z znanstveno doslednostjo in natančnostjo. Delo višje znanstvene sodelavke na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU Nataše Ravbar je zapisano terenu. Raziskovanja naravnih pojavov pač ne moreš opravljati za pisalno mizo. Njena potepanja po kraškem svetu segajo onstran slovenskih meja. V času študija je več kot leto dni preživela na Kitajskem in tja se rada vrača. Tudi zaradi vezi, ki jih je pri svojem delu spletla s tamkajšnjimi raziskovalci. Z Natašo Ravbar se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.


15.02.2021

Dr. Bojan Varjačič Rajko

"Za nemalo občutljivih ljudi ostaja njihova resnica o samem sebi globoko in temeljito skrita. Kako pa lahko ljubiš nekaj, česar ne poznaš, kar nikoli ni bilo ljubljeno", je zapisala Alice Miller v knjigi Drama je biti otrok. Nemalo odraslih ljudi ostaja ujetih v njihova nerazumljena otroška čustva, zaradi katerih neprestano obupano poustvarjajo tisti čas, četudi so že zdavnaj veliki in zmorejo poskrbeti sami zase. Zaradi travmatičnih izkušenj se vrtijo v bolečih ljubezenskih odnosih, v katerih se ne počutijo dovolj dobri, prosjačijo za ljubezen, se odvisno oklepajo destruktivnih partnerjev in ne zmorejo zaživeti polnega življenja. Sanjarijo o idealu, ki jih bo ljubil, a zaradi nerazrešenih bolečin, se to ponavadi ne zgodi. Po prazniku zaljubljenih je čas, da na ljubezen pogledamo tudi s te, manj znane plati. Za ljubezen se ne prosi. Prisluhnite nočnemu programu to nedeljo ob Polnoči z voditeljico Vesno Topolovec. Njen gost bo klinični psiholog dr. Bojan Varjačič Rajko.


14.02.2021

Andreja in Jože Potrebuješ

Andreja in Jože Potrebuješ se poznata iz šolskih klopi, njuna ljubezenska zgodba pa se je začela pred Jožetovim odhodom k vojakom. Par sta že več kot trideset let. Na kakšen način po tridesetih letih netita iskre ljubezni? Kaj je zanju ljubezen? Kako jo negujeta? Na valentinov nočni pogovor so povabili Andreja in Jože Potrebuješ ter Iztok Konc.


13.02.2021

Mateja Peršolja

Gostja tokratnega nočnega programa bo učiteljica Mateja Peršolja. Primorka iz Vrtojbe že dvajset let živi v Domžalah, matematiko pa poučuje na Osnovni šoli Preserje pri Rádomljah. Že od začetka učiteljevanja raziskuje nove načine poučevanja in posvetila se je formativnemu spremljanju. Izdala je priročnik za učitelje Formativno spremljanje v praksi. Zaradi svojega dela je tudi ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Na nočni klepet jo je povabila Karin Zorn Čebokli.


12.02.2021

Špela Jezovšek - Stella

Na nočnem obisku se nam je pridružila Špela Jezovšek – Stella, 20 letnica, ki je pred kratkim izdala svoj prvi studijski album z naslovom Ta neki neki. Vsestransko ustvarjalko odlikuje izvrsten glas, vsaj toliko pa tudi izvirni avtorski teksti in glasba. Ena izmed pesmi na albumu je napisana celo v japonskem jeziku, ki mu je zaradi zvena naša nočna gostja posvetila tudi študijsko pot. Ob tem Stella igra še klavir, violino in ukulele, na katere nam je med pogovorom tudi zaigrala. Pa tudi o oblakih, plesu in drugih stvareh, ki življenje Špele Jezovšek - Stelle delajo zanimivo, smo govorili.


11.02.2021

Mateja Fištravec

V prvi ura nočnega programa bomo izdelovali domače milo. Naša gostja bo Mateja Fištravec, profesorica sociologije in prevajalka za nemški jezik, ki zase pravi, da je strastna raziskovalka življenja, radovedna in kreativna.


10.02.2021

Boštjan Perovšek

Človeško oko sliši marsikaj, a še zdaleč ne vsega. Medtem ko oko opazuje pajka, ki leze po steni, uho ne zaznava zvoka, ki ga njegovo premikanje ustvarja. Bioakustični umetnik Boštjan Perovšek ga ozvoči in posname. Neslišni vibracijski signali živali postanejo del njegovih kompozicij, ki pa niso zgolj znanstveno dokumentaristične. Umetnik jih obdeluje, posega vanje z avtorskimi intervencijami, bogati in spreminja zvočno sliko s pomočjo računalnika. Zanimajo ga tudi urbani zvoki in človeški glasovi. Njegove kompozicije kombinirajo zvočne pokrajine in ustvarjajo nove. Tako nastajajo številne zvočne instalacije, posnetki, zvoki za razstave, glasba za filme. Njegovo zadnje odmevno delo so Koronske noči v Ljubljani. Prisluhnite zvokom mesta med policijsko uro in pogovoru z umetnikom Boštjanom Perovškom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


08.02.2021

Nočni pogovori z Mojco

Tale koronavirus je pa res trmast, ampak slej ko prej ga bomo že zbrcali stran. Preprečuje nam celo, da bi se družili, ampak v nočnem programu s tem ni težav. Prijateljstvo ostaja, jeza in osamljenost pa rojevata kup nabritih šal. V vsaki je zrno resnice - zato pa so tako smešne. Voditeljica Mojca vas vabi v družbo nočnih sov. Vsaka je drugačna, pa vendar se imamo vse prav dobro, ko smo skupaj.


07.02.2021

Nika Kovač

Potem, ko so pred dobrimi tremi leti o spolnem nadlegovanju javno spregovorile ameriške igralke, so svoj glas povzdignile tudi igralke iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko javnost pa je pred dnevi razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o nadlegovanju, ki ga je bila kot študentka deležna na AGRFT. Gibanje #nisisama, ki mu v teh dneh podporo izreka na tisoče ljudi, je preplavilo družabna omrežja, mag. Nika Kovač, pobudnica slovenskega gibanja #jaztudi, pa je skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika glede posilstva. Povabili smo jo v oddajo Nočni obisk, kjer bo spregovorila o aktualni družbeni problematiki.


06.02.2021

Robert Šabec

V prvi uri boste deležni pogovora z vsestranskim ustvarjalcem Robertom Šabcem, ki se je v Koper pripeljal iz prestolnice, kjer zadnja leta živi. Sicer pa prihaja iz kraja, ki ga vsi poznamo vsaj po prečudovitih čipkah, skupini Kuzle in rudniku. Na nočni obisk smo ga povabili, ker je konec preteklega leta izdal mladinsko knjigo ŠTIRIPERESNA DETELJICA IN ZAKLAD Z LADJE REX, ki je svojevrsten poklon Izoli, temu čezoceanskemu parniku, ki je povezoval Italijo in ZDA, pa tudi, kot boste slišali, svojevrsten, neizbrisljiv poklon zgodovini. Pogovoru boste lahko prisluhnili takoj po uvodni skladbi idrijske punk zasedbe, ki je delovala med letoma 1979 in 1981.


05.02.2021

Ema Koselj

Ema Koselj je prvo torto spekla za fantov rojstni dan pred petimi leti. Bila je porazno neokusna in zelo težko je šla po grlu. A namesto, da bi poslušala fanta, ki je rekel, naj to delo raje prepusti tistim, ki jim gre dobro od rok, je zavihala rokave in se odločila, da bo poskušala toliko časa, dokler ne bo spekla popolne torte. Danes se lahko pohvali s svojo trgovinico s tortami in kar desetimi zaposlenimi. Kakšen je v resnici svet podjetništva v teh časih? Kakšne bitke bijejo podjetniki "na skrivaj", medtem ko socialna omrežja pripovedujejo povsem drugačno zgodbo? Ali ostati zvest sebi in biti pristen ali biti všeč vsem? O vsem tem pa tudi o okusnih tortah, krofih, brovnijih, pitah, makronih, buhtljih in drugih sladkostih več v pogovoru nočne gostje Eme Koselj z voditeljico Tadejo Bizilj.


04.02.2021

Jan Podbrežnik in Martin Germavc

V zadnjem času precej odmeva zgodba s financiranjem Radia Študent, ki mu grozi ukinitev oziroma zmanjšanje financiranja s strani študentske organizacije. Podobne izkušnje ima tudi Mariborski Radio Študent oziroma Radio MARŠ, ki je brez študentskega sofinanciranja ostal pred več kot desetletjem. O tem in kako se kljub temu borijo za obstanek študentskega radia, se bomo v četrtkovem nočnem programu pogovarjali z odgovornim urednikom Janom Podbrežnikom in direktorjem Martinom Germavcem.


Stran 46 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov