Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


29.11.2020

Doc. dr. Mija Oter Gorenčič

Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


28.11.2020

Nanča Kosmač Kogej

Za Nočni obisk je sodelavka RA KP Smilja Baranja pripravila pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Letos mineva 110 let od rojstva in 40 let od smrti pisatelja, scenarista, prevajalca, publicista in dramaturga Cirila Kosmača. Ob tej priložnosti je izšla knjiga kratkih zgodb »Lovim pomladni veter«, ki sta jo uredila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej. Vabljeni ste v svet Tantadruja in drugih imenitnih klasičnih del našega velikega slovenskega pisatelja.


28.11.2020

Nanča Kosmač Kogej

V prvi uri nočnega programa boste nocoj slišali pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer pa hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Pred kratkim smo obeležili 110-letnico njegovega rojstva in 40-letnico smrti. Seveda nam bo pripovedovala o očetu, med drugim o tem, kakšne krivice je doživljal med preživljanjem kazni v zaporih v Trstu, Rimu, Kopru in Gorici, pa tudi potem, ko je bil izpuščen. V nočnem programu, ki ga bo nocoj v koprskem studiu povezala Smilja Baranja, bo naš gost tudi dr. Corrado Rojac iz Trsta, diplomirani harmonikar, čelist in pianist ter doktor zgodovine glasbe in kompozicije. Noč prinaša tudi posnetek koncerta zasedbe Flora & Paris, odpravili se bomo v dva obmorska naravna rezervata, spomnili pa se bomo tudi istrskega pesnika Alojza Kocjančiča.


27.11.2020

Zoran Predin

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.11.2020

Matjaž Kološa

Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.


25.11.2020

Ivan Šoštarič

Včasih si oprta čelo, poišče nenavaden kraj in zaigra. Včasih svoj nastop brez publike tudi posname in ga deli z nami na svojem You Tube kanalu Music Skywalker. Bacha v cestnem podhodu, priredbo Pata Methenya v vagonu starega vlaka v železniškem muzeju. Je član Slovenske filharmonije, igra tudi v številnih komornih zasedbah od klasičnih do bolj alternativnih, kot je bila All Capone štrajh trio. Če je glasba na prvem mestu, pa sta takoj za njo planinarjenje in veslanje. S psičko Nelly doživljata mnoge morske in gorske avanture, ki jih duhovito opisuje v svojih popotnih zapisih, pospremljenih s fotografijami. O glasbenih in drugih poteh se z gostom Ivanom Šoštaričem pogovarja Nada Vodušek.


23.11.2020

Tomaž Guček

Ves čas radijskega oddajanja program bogati glasba. A kdo so ti, ki z glasbenim izborom skrbijo za dobro voljo poslušalcev? Koliko znanja in včasih tudi domišljije je treba, da ugodijo vsaj večini glasbenih okusov? Enega izmed njih, Tomaža Gučka, bo v tokratnem nočnem klepetu razkrivala Lucija Grm. V ritmih, ki jih bo izbiral sam.


22.11.2020

Ana Porok - življenje z mojstrom Plečnikom

Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.


19.11.2020

dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


21.11.2020

Dr. Vesna Mikolič

V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.


20.11.2020

Biba Novak

Na nočni obisk prihaja Biljana Novak – Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi mnoga uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, aktivna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic.


19.11.2020

Nika in Boris Poslek

Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.


18.11.2020

Semira Osmanagić

Včasih se nam zdi, da stopicljamo na mestu. Gotovo se je tudi vam že pripetilo. Se morda to dogaja junakinji romana Koliko korakov naredimo, kadar stojimo? Tega vam seveda ne bomo izdali. Zato pa se bomo o navdihu zanj pogovarjali z avtorico in vam postregli s kakšnim odlomkom. Leta 2015 je izdala prvenec Tri kroge okrog hiše. Še zmeraj hodi, šteje korake in si izmišlja besede na poteh samotnega pisanja, a tudi na odrih sodelovanja. V zdaj že kultni predstavi Skupaj, ki jo intenzivnih šest ur uprizarjata Leja Jurišič in Marko Mandič, ju spremlja z besedilom, ki nastaja sproti, in se med njunim gibanjem prikazuje na zaslonih. Vsaka beseda odpre pot novi. V nočnem pogovoru jih s Semiro Osmanagić odpira Nada Vodušek.


16.11.2020

Alenka Godec

V nov teden pregovorno turobnega novembra bomo vstopili z eno najvidnejših slovenskih pevk, ki se spogleduje s pop glasbo, jazzom, soulom, gospelom, večno zelenimi melodijami in muzikalom, z vedno nasmejano, optimistično, dobrosrčno, energično Dinamitko. Da bo pogovor z njo prvi dve uri podkrepljen s pesmimi v njej značilni in prefinjeni interpretaciji seveda ni treba posebej poudarjati. Vabljeni torej v iskriv Nočni program na pohajanju po pestri glasbeni poti izjemne vokalistke Alenke Godec.


15.11.2020

Luka Sešek in Jan Gerl, skupina Proper

Proper je petčlanska zasedba, prepoznavna po glasbeni širini – njene skladbe odmevajo na radijskih postajah in koncertnih prizoriščih, razveseljujejo pa tudi kot skupina za vsakovrstna, še posebno poročna slavja. Mladi, a izkušeni glasbeniki so lani predstavili svoj prvenec, album Naprej, te dni pa v studiu pridno vadijo in že pripravljajo nove skladbe. Kakšne bodo, zakaj ustvarjajo samo v slovenščini, kaj najbolj pogrešajo v teh časih – vse to boste izvedeli v noči s sobote na nedeljo, ko se bosta voditeljici Tadeji Bizilj v studiu pridružila pevec Luka Sešek in vodja skupine Jan Gerl.


14.11.2020

Primož Lemež

Primož Lemež, novinar, izjemen poznavalec področja e-mobilnosti je Nočni gost. Meseca septembra je izdal knjigo z zanimivim naslovom GOSTILNIŠKE ZGODBE O eMOBILNOSTI. In pravi, da električna mobilnost ne sodi več v prihodnost, ampak krepko pretresa sedanjost: z vsemi prednostmi in trenutnimi pomanjkljivostmi, zgodami in nezgodami povezanimi z električno mobilnostjo. Z njim se je v koprskem studiu pogovarjal Branko Laginja.


13.11.2020

Bojan Bešter

Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.


12.11.2020

Natalija Resnik

Natalija Resnik se ukvarja s kaligrafijo, v društvu Čar Griča pa skrbi, da stare šege, navade in običaji s Ptujskega ne utonejo v pozabo. Proučuje tudi modrost starih ljudstev; afriške pregovore, v katerih so strnjene izkušnje in modrosti več generacij, je zbrala v knjigi Pot do izvora. Pogovoru z zanimivo gostjo lahko prisluhnete takoj po polnoči.


11.11.2020

Dominik Bagola

Umetnost govori o nas, o naših svetovih. O tistih, ki so bili, ki so, ali pa bi lahko bili. Drugačni. Tako kot skladba Drugačen svet, ki napoveduje tretji album pianista in kantavtorja Dominika Bagole. Pod umetniškim imenom Balladero nam poje včasih otožne, včasih optimistične balade, nas popelje skozi sanjave meglice, z glasbo nežno poboža našo dušo, nas včasih zvabi tudi na ples. O njegovih glasbenih poteh in o drugih življenjskih rečeh bo tekla beseda v nočnem pogovoru, v katerem seveda ne bo manjkalo dobre muzike. Dominika Bagolo je na obisk povabila Nada Vodušek.


09.11.2020

Igor Misdaris in Nenad Ljubotina - Šukar

Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Letos obeležujejo trideset let delovanja. V prvih dneh januarja je izšel dolgo pričakovani novi studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, ki se nam bosta pridružila na nočnem klepetu. Po poti spominov Šukarjev se bo v spremstvu njihove glasbe z gostoma sprehodil Sandi Horvat.


Stran 50 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov