Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


25.09.2020

Ivan Hudnik

S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.


24.09.2020

Aleš Jenuš

Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.


23.09.2020

Anja Novak - Anjuta

Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.


21.09.2020

Lea Filipovič

Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.


20.09.2020

Nočni pogovori z Mojco

Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.


19.09.2020

Jasna Nadles

Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.


18.09.2020

Lucija Ćirović

Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.


17.09.2020

Oto Vrhovnik

Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.


17.09.2020

Oto Vrhovnik

Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.


16.09.2020

Dario Cortese

Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.


13.09.2020

Analizirajmo letošnje poletje

To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.


12.09.2020

Mladen Bogić

Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.


12.09.2020

Mladen Bogić

Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.


11.09.2020

Nina Zupanič

V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.


11.09.2020

Z Nino Zupanič po slovenski planinski transverzali

V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.


10.09.2020

Tamara Andrašič

Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.


09.09.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.09.2020

Matic Juvan

Glasba v življenju Matica Juvana igra pomembno vlogo že od samega začetka, saj je kot otrok poslušal pete pravljice, sestrino igranje klavirja in dedkovo občasno igranje harmonike. Že takrat se je tudi sam potikal okoli klavirja in pritiskal na tipke. Glasbena želja je prerastla v strast, najprej kot učenje violine in klavirja, potem kot študij muzikologije na Filozofski fakulteti. Letos je »Matthiyas«, kot je njegovo odrsko ime, izdal tri skladbe, za katere je sam napisal melodijo in besedilo, njegova največja želja pa je, da bi se razmere s koronavirusom toliko izboljšale, da bi glasbeniki lahko spet stopili na oder, pod katerim bi jih čakali poslušalci.


05.09.2020

Davor Podbevšek

Sol je nepogrešljiv del kulinarike. Nanjo se je v zadnjih letih osredotočil Davor Podbevšek, doma iz Kopra, ki je sol povezal z različnimi okusi. Ročno pridelana sol z zelišči, čilijem, paradižnikom in drugimi sestavinami je tako postala njegova strast in zgodba o uspehu, ki je tesno povezana tudi z njegovo družino. V nočnem programu se bo z njim pogovarjala Tjaša Lotrič.


Stran 53 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov