Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
V Nočnem obisku bomo tokrat govorili o najstniških možganih. A ne iz strokovnega vidika. Gost bo režiser Primož Ekart, ki je na oder postavil predstavo Vihar v glavi. Ta se ukvarja z zanimivim vprašanjem, zakaj so najstniki takšni, kot so. Vzkipljivi, zakaj se zapirajo v svoje sobe in ne morejo vzdrževati reda, a so na drugi strani zelo kreativni, drzni in imajo neusahljiv vir idej. Na odru 17 mladih na zanimiv način predstavlja svoj odnos do sveta, hkrati pa ponudijo ogledalo in priložnost za samorefleksijo tako najstnikom kot staršem samim. V najstniške čase bomo zavili po polnoči.
Prejšnji mesec smo premierno slišali njegov radijski dokumentarec Broken Piano, zgodbo o skrivnostnem starem klavirju, ki se je znašel v radijskem studiu. Konec lanskega leta je izšla plošča z enakim naslovom. S projektom SLO blues je ob 500 obletnici reformacije reformiral slovenske ljudske pesmi. Besedila so prav gladko zdrsnila v afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Mnogi se spomnite legendarnega All Capone Štrajh Tria. Gregor Strniša je tudi avtor komornih oper in glasbe za številne gledališke predstave in radijske igre. Muzike se loteva resno, kot se za akademskega glasbenika spodobi, a tudi z veliko mero pronicljivega humorja. Skladatelja in pianista Gregorja Strnišo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Težave so izzivi življenja, ki nam prihajajo nasproti, da jih razrešimo in s tem izboljšamo svoje življenje.« To je življenjsko vodilo nočne gostje Mojce Gregorčič, ki se ukvarja z astrologijo in hipnozo. Njeno prvo srečanje z astrologijo je bilo fascinantno, saj je prvič dobila jasne odgovore na vsa svoja opažanja in vprašanja, zakaj se ji dogajajo prav določene stvari, lažje je razumele sebe in druge. Zdaj se s tem ukvarja že več kot 20 let, znanja in izkušnje je pridobivala tudi v tujini, s svojim delom pa pomaga posameznikom najti pravo pot in odgovore do jasnih ciljev.
Foto klub Nova Gorica deluje neprekinjeno od leta 1948, ko je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo. V dolgoletnem ustvarjalnem obdobju so se fotografi uveljavili na različnih področjih: od krajinske do reporterske in tudi umetniške fotografije. Skrb za kakovostno fotografijo in izobraževanje pa je bila vseskozi rdeča nit njihovega ustvarjanja. Foto klub Nova Gorica je eden najbolj prepoznavnih na Primorskem, pohvalijo se lahko z nagradami z mnogih domačih in tujih tekmovanj. Na nočnem klepetu bo člana kluba, Vasjo Lebana in Simona Kovačiča, gostil Boštjan Simčič.
Planinski svet je predvsem nepopisno lep. A obenem je to svet, ki zahteva pripravljenost za vstop vanj in za gibanje v njem.
V nočni program prihaja mladi Sevničan, sicer absolvent Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, Gregor Divjak. Predstavil nam bo osebni izziv lanskega in tudi še bolj letošnjega leta »Projekt 365« – 365 dni športnih aktivnosti. Vsestranski športni rekreativec vam bo na voljo tudi za morebitna vaša vprašanja. Za gostovanje pri nas smo bili z njim sicer dogovorjeni že v mesecu februarju, pa se je žal takrat prav na večer pred nočnim programom na gimnastičnem treningu poškodoval. Namesto pri nas je pristal na urgenci celjske bolnišnice na operaciji. Gregor je okreval in tokrat bo z nami. K poslušanju in sodelovanju vabi voditelj Zoran Turk.
Na nočni obisk prihaja večstranski umetnik, pesnik, pisatelj, glasbenik in igralec Matjaž Pikalo. Etnolog in sociolog kulture je posodil je glas bibi Tonetu v seriji Bisergora in napisal več pesniških zbirk in knjig za otroke in odrasle. Z njim se bomo pogovarjali v sredo po polnoči.
Napisal je knjigo, ki smo jo potrebovali. A je povsem očitno, da jo je potreboval tudi sam. Ker je bilo treba popisati in ovrednotiti, kaj se je dogajalo na glasbeni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga 80ta: desetletje mladih se bere gladko. V njej je vse tisto, za kar se je zdelo, da se je pozabilo, morda celo izgubilo. Seveda se ni. Le zapisano do sedaj ni bilo na enem mestu. Žigo Valetiča je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.
Eden od poklicev, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben, je poklic vojnega snemalca. A je takorekoč nepogrešljiv pri ozaveščanju o najbolj temni plati medčloveških odnosov. Od blizu jih je v epizodah snemalca na kriznih območjih Balkana spoznal Koprčan Igor Vučič. Za svoje delo je prejel več nagrad, prihodnji mesec bo dobil še prestižno koprsko priznanje »15. maj.« Pred mikrofon ga je povabil Sandi Škvarč.
V prvi urah 27. aprila, ko v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, se bomo v nočnem programu nacionalnega radia pogovarjali o sodobnih okupatorjih. Kdo sploh so? Morda nespoštovanje temeljnih človekovih pravic pred nosom vseh, ki so tiho in ne naredijo ničesar? Nacionalizem, šovinizem, rasizem? Nestrpnost do drugače mislečih? Morda izkoriščanje najbolj ranljivih skupin prebivalcev v politične namene? Razdvajanje naroda iz istega razloga? Smo se vsemu temu dolžni upreti? Če je odgovor pritrdilen, kako? Takoj po polnoči vas nočni voditelj Jure K. Čokl pričakuje na telefonski številki 01/475 22 22. Se lahko uprete?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja ”multipraktik” Andrej Težak Tešky. Teškega najbrž poznate kot stand up komedijanta, pravzaprav bi ga lahko umestili kar med pionirje stand – up komedije pri nas. Več letne izkušnje na odru deli z novinci na tečaju komedije Panč, organizira festivale in je menedžer glasbenikom in stand – up komikom. Je pa tudi kmetovalec, vegetarijanec, tekač ter celo reševalec morskih psov in delfinov v Indoneziji, kjer je solastnik parcele. Več o njem pa izveste nocoj, po polnoči, ko se bo Andrej Težak Tešky oglasil pri Lei Ogrin.
Prižgati luč ali ne, ko greste ponoči v kopalnico, kako svetloba vpliva na zdravje, zakaj je Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino v letu 2017 upravičeno podeljena znanstvenikom za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo uro telesa? Kaj pravzaprav cirkadiana ura je in kaj je cirkadiani ritem? To je le nekaj vprašanj za nočno gostjo, znanstvenico in profesorico Damjano Rozman, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. O uporabni znanosti, pa tudi o tem, kako preživlja svoj prosti čas in kako se spominja svojega taborništva, se bosta pogovarjali z Evo Longyka Marušič.
Zagotavljanje aktivne udeležbe v družbenem dogajanju, zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa se njihovega glasu ne sliši, je vodilo številnih organizacij in zavodov po svetu. V Sloveniji se s tem ukvarja tudi Zavod BOB, ki je uveljavljeno in iskano središče za mlade. S kakšnimi inovativnimi rešitvami podpirajo mlade nam bodo zaupale sodelavke in izvajalke programov pri Zavodu BOB, Katja Rakovec, Neja Šmid in Andreja Potočnik.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Matjaž Vidmar, Novogoričan, ki že vrsto let živi na Škotskem, kjer je najprej diplomiral iz fizike in nadaljeval s študijem znanosti in tehnologije v družbi. V Edinburgu je zdaj doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij. Član Kraljeve astronomske družbe je vsestransko aktiven v raziskovalnem povezovanju, grajenju mostov med znanostjo in širšo družbo ter razvojem vesoljskega sektorja. Matjaža Vidmarja je med tokratnim obiskom domovine pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Ljubljani bo med 28. aprilom in 5. majem potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada na kateri se bo v iskanju rešitev nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Olimpijado bo Slovenija gostila prvič, potekala pa bo pod geslom ”povezujemo znanost”. Po polnoči se nam bodo na Nočnem obisku pridružili Mija Kordež, ki je na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije odgovorna za tekmovanja v znanju, mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji in dr. Andrej Godec iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Voditelj bo Aleš Ogrin.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov