Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
Tokratna gostja mag. Andreja Jernejčič je vulkan energije in znanja: izkušena predstavnica za odnose z javnostjo, ki je razprodala dve knjigi o medijih in nastopanju, pred kratkim pa napisala tudi uspešnico Biblija uspešnega piara, v kateri posameznika in podjetja ob praktičnih primerih korak za korakom vodi skozi ključna področja komuniciranja vse do zmage na poslovnem področju. Srečamo jo tudi kot predavateljico in komentatorko na televizijah, vodi svojo lastno televizijsko oddajo Zajtrk PR’Andreji, mladim pa pomaga tudi kot mentorica. Z gostjo mag. Andrejo Jernejčič se bo o njenem delu in izkušnjah iz sveta medijev pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
V začetku leta sta se Lea in Jurij Levpušček podala na prav posebno pustolovščino iz Ajdovščine proti Banjulu, glavnemu mestu Gambije. V okviru mednarodnega amaterskega relija Budapest – Bamako 9000 sta se s svojim landroverjem defenderjem odpravila na 8000 kilometrov dolgo pot. Pustolovščina ni bila le nabiranje kilometrov, na poti po revnih afriških državah sta delila tudi šolski material in potrebščine, medicinsko opremo in zdravila ter druge pakete pomoči, ki sta ju zbrala v dobrodelnih akcijah. Vrnila sta se pred nekaj dnevi in ker je knjiga doživetij zagotovo polna, nam bosta to neprecenljivo izkušnjo zaupala na nočnem obisku. Z Leo in Jurijem Levpuščkom se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Konec letošnjega januarja se je po več kot dvainštiridesetih letih službovanja upokojil ravnatelj III. gimnazije Maribor, Janez Pastar. Najprej kot profesor zgodovine, nato pa kot gimnazijski ravnatelj si je ves čas prizadeval za kvalitetno pedagoško delo, za strokovnost in dobro sodelovanje s kolektivom in starši; vedno je poudarjal strpnost in človečnost. O tem, kako je doživljal svoje poslanstvo in kakšni so spomini ob slovesu, v pogovoru z Darinko Čobec od polnoči dalje.
Družbena omrežja pogosto izkrivljajo realno podobo sveta – zdi se, da so na objavljenih fotografijah vsi lepi, suhi, skratka popolni, kar pa negativno vpliva na samopodobo uporabnikov, ki so zaradi tega vse bolj obremenjeni s svojim videzom. Blogerki in modni navdušenki Nataša Mernik in Katarina Mljač sta se odločili, da je pritiskov, ki jih povzročajo nedosegljivi lepotni ideali, dovolj! Zagnali sta projekt #iamallwomen oz. Jaz sem vse ženske, s katerim tako ženske kot moške učita pozitivne samopodobe, ljubezni do svojega telesa in sprejemanja svojih “nepopolnosti”. Vzpostavili sta profil, na katerem objavljata neobdelane fotografije žensk in moških v spodnjem perilu, ob vsaki fotografiji pa zapišeta še osebno zgodbo sodelujočega.
Njen zadnji roman Ženska drugje se prebere na mah in z užitkom. Močno je odmeval tudi prejšnji z naslovom 7 kg do sreče. A to sta le dve izmed njenih literarnih del. Ko človek spremlja intenzivno živo ustvarjanje Maje Gal Štromar na številnih odrih v različnih gledaliških, glasbenih, performerskih oblikah, se nehote vpraša, kdaj sploh najde čas za pisanje. Odgovor bo prinesel nočni pogovor. Zvenele bodo besede, pela bo muzika. Majo Gal Štromar je na obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starejši brat igra mlajšo različico nogometa, tistega v dvoranah, mlajši prisega na nogomet na travnatih igriščih. Oba nosita dres z državnim grbom, mlajši se z nogometom ukvarja profesionalno, starejši ga igra ob redni službi. Novogoričana Anže in Matija Širok predstavljata bratsko vez med futsal in klasično nogometno reprezentanco oz. med obema zvrstema nogometa. Preplet svojih športnih in življenjskih zgodb bosta Sandiju Škvarču predstavila v Nočnem obisku.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na obisk v nočni program prihaja Miša Margan Kocbek. Mišo je širna Slovenija spoznala v resničnostnem šovu Sanjska ženska, ki se je odvijal leta 2005. Po tistem si je svoje mesto našla v marketinških in organizacijskih vodah. Je zelo aktivna in vsestranska ženska, polna energije in idej, ki jih uspešno prenaša v prakso in se ne boji novih izzivov. Spoznali jo bomo v prvi uri nočnega programa, ko jo bo gostila Jasmina Bauman.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski KvIzum, ki je sestavljen iz 58 vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. Kateri izumi in inovacije, ki so zaznamovali svet, so produkt slovenskih umov in kakšna ideja je prebudila rojstvo Slovenskega KvIzuma, vam bo oddaji Nočni obisk predstavila vodja projekta Edita Krajnović.
Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.
V noči s sobote na nedeljo vas na Prvem pri telefonu spet pričakuje Mojca. Za to – še dobro! – ne potrebujete nobene napotnice, za katero bi ministrstvo za zdravje lahko kaznovalo vašega osebnega zdravnika. Vsi ste dobrodošli, zdravi in bolni, stari in mladi.
Na klepet je Iztok Novak Easy povabil Ireno Urbič, aktivistko na področju kulture in humanitarnih akcij v Istri. Lahko bi ji rekli kar “istrska multikultivatorka”, pravi Iztok Novak Easy, ki jo je povabil na nočni klepet.
Marcel Baranja prihaja iz majhne prekmurske vasice in letos zaključuje magistrski študij arhitekture v Ljubljani ter bo postal eden redkih Romov pri nas, ki se lahko pohvali s tako visoko izobrazbo. Njegova strast sta umetnost in poezija, s slednjo je v zadnjem letu osvojil kar nekaj zavidljivih priznanj na literarnih natečajih. Veliko prostega časa pa namenja prostovoljnemu delu z romskimi otroki in mladini. Kako uspešno spojiti študentsko življenje v prestolnici z delom in življenjem v domačem naselju bomo med drugim izvedeli v nocojšnjem Nočnem obisku. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Nočni gost bo Ivan Suhovršnik, več kot desetletje in pol župan Mozirja, pred tem pa dolgoletni župnik v tem kraju. Kaj je botrovalo odločitvi, da zapusti duhovniški poklic in si ustvari družino, kakšno je njegovo stališče do celibata in kako je uspel v lokalni politiki? Govoril pa bo tudi o dogodkih in prireditvah, ki jih v tem letu, ob 700letnici trških pravic, pripravljajo v Mozirju. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
V nočnem studiu nacionalnega radia bo ob voditelju Juretu K. Čoklu oseba, ki tehta 150 kg, v višino meri 187 centimetrov, dnevno zaužije med 5000 in 7000 kalorijami, v utežarni vsak dan prebije okoli 3 ure in lahko v eni sami minuti nad glavo devetkrat dvigne 102,5 kilograma težko ročko. Svetovni prvak tekmovanja Strongman, Matjaž Belšak, ki je na svoj način povezan tudi z Martinom Krpanom in Arnoldom Schwarzeneggerjem.
Si predstavljate, da iznenada mrkne internet, na vaši okenski polici pa čepi poštni golob, ki bo poslej vaš komunikacijski kanal? Agata Tomažič s tem ne bi imela težav. Tudi njeni tviti ne bi usahnili. Ptiči so ji ljubi. Še posebej pavi, ki se sprehajajo po ljubljanskih ulicah. Od takrat, ko je z zgodbo S pticami si delim nebo, zmagala na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo, pa do lanskega izida romana Tik pod nebom, jo je doletelo veliko sprememb. Dve zbirki kratkih zgodb, izguba službe pri dnevnem časopisu in spoznanje, da je morda v novinarstvo zašla po naključju, ker pač zelo rada piše. In potuje. Radovednost, opazovalski dar, duhovitost, ustrezen odmerek ironije in optimizem. Kar zmagovita kombinacija. Agato Tomažič je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Gost nočnega programa bo Igor Malalan. Radijec, televizijec, glasbenik, ustvarjalec. Šaljivec, ki humor in satiro postavi na višjo raven. Rodil se je na Opčinah in kot pravi Openc že od zgodnjega otroštva sodeluje na tamkajšnji pustni povorki. In nekaj zadnjih deset let je zdaj gonilna sila Kraškega pusta. Ta je lani obeležil zlato obletnico in tudi letos napoveduje bogat program. Za vsem tem veseljem in kritičnim pogledom na družbeno dogajanje, ki ga sporočajo skupine in vozovi v povorki, pa je garaško delo. Igorja Malalana je v goste povabila Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov