Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


01.12.2017

Tatjana in Mitja Butul

V noči iz četrtka na petek se bosta mraz in naletavanje snežink umaknila sončnim žarkom na šrilanških plažah. Tja nas bosta popeljala Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na domačiji na Manžanu pri Kopru, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej popeljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. Vse skupaj bomo pomešali in odkrili, kako dobro se naša kulinarika povezuje s šrilanško in mimogrede (kot za šalo) osvoji še enega večjih kulinaričnih festivalov v Berlinu. Več po polnoči v družbi Darje Pograjc!


30.11.2017

Tatjana Frumen

Pred nami je praznični december, ko veliko ljudi zajame malodušje zaradi občutka, da jim je leto brez kakšnih posebnih dosežkov spolzelo iz rok. Zato smo v studio po polnoči povabili Tatjano Frumen, mojstrico in učiteljico rei-kija, predavateljico in energoterapevtko. Zase meni, da je vizionarka in raziskovalka in rada pomaga ljudem pri odpravljanju raznih blokad, čiščenju negativnih miselnih vzorcev in čustvenih travm. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.


29.11.2017

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.11.2017

Nina Granda

Revijo Outsider je ustanovila zato, ker je bila prepričana, da potrebujemo medij, ki bo razmisleku o arhitekturi in kulturi na široko odprl prostor, v katerem se bodo prepletale ideje vseh generacij, in ne bo omejen z nobenim okvirjem, ne institucionalnim, ne katerimkoli drugim. Revijo, ki bo dajala besedo nevsakdanjemu, ekscentričnemu, pogumnemu, igrivemu. Outsider ni slikanica na sijajnem papirju, ki jo le na hitro prelistamo, je revija, ki nas kot dobra knjiga potegne vase in nas v vsaki številki vodi skozi pokrajine arhitekture, kulture in osebnosti. Na začetku so jo mnogi odvračali od zamisli o novi reviji, saj čas tiskanim publikacijam naj ne bi bil naklonjen. A ko odkriješ tisto, kar si res strastno želiš početi, moraš svoji strasti slediti, je prepričana Nina Granda, ki jo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


26.11.2017

Ciril Jazbec

Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.


25.11.2017

Angelika Vižintin

Nekaj minut čez polnoč v koprski studio pride Angelika Vižintin, ki jo na Biokemiji Univerze v Ljubljani čaka le še zagovor magistrske naloge »o sistemih toksin-antitoksin pri cianobakterijah«. Zapletene in nerazumljive znanstvene tekste Angelika s pridom prireja v obče razumljiva sporočila in je tudi zato redna dopisnica nevladnega portala Dodogovor, hkrati pa še sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent. V nočnem programu, kjer jo bo gostil Armando Šturman, boste od nje slišali veliko novega. Vabljeni k poslušanju.


24.11.2017

Lara Jankovič

Ste se kdaj vprašali, kakšne barve je mir ali kako diši svoboda? Morda bi se, če bi vam oboje nekdo vzel. Ali pa bi se ravno tega skušali spomniti, da se to ne bi zgodilo nikoli več. In kako vse to preliti v glasbo? O vsem tem bo nocoj v nočnem obisku razmišljala vsestranska umetnica Lara Jankovič, ki jo je pred decembrskim izidom novega albuma v studio povabil voditelj Jure K. Čokl.


22.11.2017

Nežka Poljanšek

Na nočni obisk prihaja Nežka Poljanšek, ki je že kot majhna deklica sanjala o poklicu, pri katerem bi zdravila ljudi. V zadnjih letih je v javnosti znana predvsem zaradi sodelovanja z vrhunskimi športniki in športnimi strokovnjaki. Njeno glavno orodje so roke, po več kot dvajsetih letih izkušenj še vedno dela s srcem, z intuicijo in znanjem, ki ga nenehno izpopolnjuje. V nočnem programu bo predstavila tudi pretežno žensko odpravo, s katere se je vrnila pred dnevi, ko je s kolesom naredila krog okoli Anapurne. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


22.11.2017

Sabina Carli

Na Nočni obisk prihaja letošnja mladinska delegatska Organizacije združenih narodov, 26 – letna Sabina Carli. Oktobra se je udeležila 72. Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je predstavila problematiko, s katero se soočajo mladi v Sloveniji. Sabina Carli, s katero se bo pogovarjala Lea Ogrin, bo predstavila svoje vtise iz skupščine in svoj pogled na delovanje OZN-a.


20.11.2017

Maja Piskernik in Čarovnija okusov

Ste si kdaj zamislili, da bi zaradi celiakije, kronične sistemske avtoimune bolezni, morali spremeniti svoj način življenja in posledično iz svoje kuhe odstraniti gluten, laktozo in jajca? Kaj bi jedli za zajtrk? Kaj za kosilo? Bi se lahko sploh še lahko posladkali? Na tovrstna vprašanja je odgovore iskala tudi Maja Piskernik, ki jih je v obliki receptov naposled zbrala v svoji kuharici Čarovnija okusov. Njeno in potovanje njene družine v svet brez glutena, laktoze in jajc nam bo zaupala v nočnem programu, ki ga bo vodil Sandi Horvat.


19.11.2017

Dr. Mateja Šmid Hribar

Doktorici Mateji Šmid Hribar raziskovalne radovednosti nikakor ne zmanjka. Pelje jo v različne svetove, ki so, tako ali drugače, povezani z našim okoljem. Je znanstvena sodelavka Geografskega Inštituta Antona Melika, ki se pri svojem delu ukvarja s kulturnimi pokrajinami, trajnostnim razvojem, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi področji in mnogimi drugimi vprašanji, ki niso povezana samo s preteklostjo, ampak seveda tudi s prihodnostjo. Je tudi članica uredniškega odbora in vsebinska koordinatorka Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine. V prvih minutah nedelje bomo šli z njo na potep po pokrajinah in v radijske minute ujeli nekaj njenih raziskovalnih zgodb, ki so se tam spisale. Dr. Matejo Šmid Hribar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


18.11.2017

Enolog Boštjan Zidar

V koprski studio prihaja na nočni obisk Boštjan Zidar, enolog, ki je doslej služboval v več slovenskih kleteh. Zdaj že nekaj časa opravlja delo glavnega enologa v eni največjih in najmodernejših slovenskih kleti, VinaKoper. Zidar je član ocenjevalnih komisij in pooblaščeni ocenjevalec vin z mednarodnim certifikatom 3. stopnje WSET. Odličnega poznavalca vinske kapljice, ki je kot enolog vinom koprske kleti vdahnil svojo dušo, je k pogovoru povabil Iztok Novak Easy.


17.11.2017

Maja Šuštar in Andrej Pečjak

To noč bomo govorili o lednem plezanju, športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev – tistih, ki se z njim ukvarjajo kot tudi drugih, ki ga predvsem občudujejo. Da je ta šport pri nas v vzponu, se bo najlepše potrdilo 2. decembra, ko bo Slovenija gostila najboljše ledne plezalke in plezalce stare celine. Torej ne more biti presenečenje, da je Jure K. Čokl pred mikrofon povabil tekmovalko v tej disciplini Majo Šuštar in enega izmed začetnikov tega športa pri nas, Andreja Pečjaka.


16.11.2017

Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”

Na obisk v nočni program tokrat prihaja Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”. Je prva knjiga na trgu, ki se ne ukvarja toliko z nasveti, kako izboljšati prodajo, pač pa s tem, kako premagati lastno negativno prepričanje o prodaji. Torej, kako premagati sebe in postati prodajalec. Matjaža in njegovo knjigo bomo podrobneje predstavili v prvi uri nočnega programa. Pred mikrofon v mariborski studio ga je povabila Jasmina Bauman.


15.11.2017

Petra Puhar Kejžar

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.11.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.11.2017

Nina Bužančič

Naravoslovje, zgovornost in stik z ljudmi so bili od nekdaj spremljevalci Nine Bužančič, dr. dent. med., njena otroška poklicna želja pa postati veterinarka. Zanimanje za medicino je v njej zraslo pozneje, danes pa je z vsakim dnem bolj prepričana, da je poleg oči tudi sproščen nasmeh ogledalo duše in zato z veseljem opravlja poslanstvo zobozdravnika. Njeno vodilo je, da se nikoli ne nehamo učiti in da na poti do zastavljenih ciljev vsako razpotje prinese nov izziv, novo pot in novo priložnost za učenje. Več o svojih življenjskih odločitvah in poklicni poti bo Nina Bužančič povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


11.11.2017

Drago Mislej Mef

Drago Mislej Mef je letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka. Verjetno ne mine dan, da ne bi slišali katere od njegovih skladb; v štirih desetletjih jih je za različne slovenske in predvsem primorske ustvarjalce napisal več kot 500. Avtor, kantavtor, urednik, novinar, organizator. Od vseh talentov, ki jih ima, pa se je s sočutjem in človečnostjo najbolj približal Ježkovemu duhu, so se strinjali žiranti za Ježkovo nagrado. Mef pa je prepričal tudi primorske poslušalce, bralce in gledalce, ki so ga izbrali za osebnost meseca oktobra. Gostimo ga tudi v nočnem programu Radia Slovenija, ki ob petkih poteka iz studia Radia Koper.


10.11.2017

Marjeta Klemenc

Oko televizijske kamere jo ujame v studiu informativnega programa, oglaša se s Kredarice, Počka, z Bleda. Marjeta Klemenc pravi, da v svojih novinarskih prispevkih sledi zgodbam, ki zrcalijo življenja ljudi v naši širši skupnosti. Rada ima naravo in gore, želi si obiskati Aljasko in z letalom pristati na letalonosilki. Sredi dela jo je presenetila bolezen. Tudi ob tej težki življenjski preizkušnji se je pokazalo, kako zelo je vztrajna, delavna, odločna in pogumna. Zdaj, po dobrem letu in pol, si večkrat reče: "Kakšen lep dan je danes!". V družbi Marjete Klemenc bomo preživeli noč s četrtka na petek. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.


09.11.2017

Jože Rataj

Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero v Pokrajinskem muzeju Celje odstirajo zgodovino steklarstva v naših krajih. Na razstavi bo celovito predstavljena tradicija steklarstva, od pohorskih glažut do sodobnih steklarn, kot sta Steklarni Rogaška in Hrastnik. Razstavo spremlja s fotografijami bogato opremljen katalog, v katerem so objavljeni prispevki številnih strokovnjakov s področja steklarstva. Po razstavi in skozi zgodovino treh stoletij steklarstva na Celjskem nas bo po polnoči popeljal avtor razstave, zgodovinar in Muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.


Stran 96 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov