Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Na nočni obisk smo povabili koreografinjo, plesalko in pedagoginjo Andrejo Šraj, ki za soboto, 25. novembra 2023, napoveduje premiero celovečerne plesne predstave Srce, poleti! Letos teče dvajset let, odkar je Štajerka prvič vstopila v plesno dvorano. Plesati je sicer začela dokaj pozno, komaj pri devetnajstih. Študentska leta je preživela v New Yorku, po povratku pa se je v celoti posvetila poučevanju in koreografiji. Svoje bogato znanje predaja na mlajše generacije plesalk in plesalcev. Spoznali bomo njeno življenjsko zgodbo in spregovorili o pomenu plesa za posameznika – bodisi poklicnega plesalca bodisi le ljubitelja plesne umetnosti. Vabljeni k poslušanju.
Njegove ilustracije so neločljivo povezane s številnimi zgodbami Svetlane Makarovič od Sapramiške, Pekarne Miš Maš do Sovice Oke, Kosovirjev na leteči žlici in Coprnice Zofke. Podobe junakinj in junakov so oživele skozi njegove poteze in navdušujejo otroke, pa tudi odrasle. Upodobil je nepozabno Zvezdico Zaspanko, pravljico Frana Milčinskega Ježka, ki se je rodila v obliki še danes najbolj poslušane in priljubljene radijske igre. Kot otrok jo je poslušal tudi sam in jo znal na pamet. Izrisala se je drobcena zlatolaska, ki se je takoj prikupila vsem, tudi avtorju. Če imaš svoje like rad, jih hitro vzljubijo tudi drugi, predvsem otroci, ki so odkritosrčna publika, zahtevna in hvaležna obenem. Ilustrira tudi za odrasle, likovno opremlja učbenike in priročnike. O magičnem svetu ilustracij, lepoti in zahtevnosti njihovega ustvarjanja. Gorazd Vahen je nočni gost Nade Vodušek.
Teden, v katerem zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, smo začeli z Nočnim obiskom predsednice Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maje Plaz. V Sloveniji je žrtev nasilja vsaka peta ženska, vsako leto pa jih med pet in sedem zaradi radikalnega nasilja tudi umre. Dolgoletna prostovoljka je spregovorila o teh ženskah, o njihovih zgodbah, ki so jih zaupale tudi za potrebe knjige V njeni koži, ki bo izšla na ta ponedeljek. Z voditeljico Evo Lipovšek pa sta se pogovarjali tudi o altruističnem prostovoljstvu in sistemskih pomanjkljivostih pri obravnavi žrtev nasilja.
Po Ljubljani nad cestami že razobešajo praznično razsvetljavo, ampak decembrski možje se klatijo še kdove kje. Pravo veselje prinaša knjižni sejem, ki se bo začel v torek na Gospodarskem razstavišču – tako kot lani. Čez dobro knjigo ga ni, pravi voditeljica Mojca Blažej Cirej. V dolgi hladni noči vas vabi, da se pridružite nočnim pogovorom. Da poveste, kaj dobrega berete. Kaj dobrega se vam dogaja v življenju. Da se prepričate, kako smo si različni in tudi, da niste sami samcati.
Nocoj se bomo v prvi uri srečali z Alešem Sedmakom, Primorcem, ki ga je že v zgodnjih mladostniških letih prevzelo morje in mediteranski način življenja, kar pogosto izraža v svojih delih, najpogosteje v podobi čolna. Kako se spominja prihoda, iz rodne Vipave, v Koper. Časi so bili drugačni, nagib k likovnosti je bil zanj odločujoč. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
Gostja nočnega programa na Prvem bo 35-letna Dolenjka iz Ivančne Gorice, ki je nase opozorila leta 2005 v drugi sezoni Bitke talentov, v oddaji Spet doma, na Televiziji Slovenija. V skoraj 18-letni karieri, ki jo bo 16. decembra letos v ljubljanskih Stožicah kronala s svojim največjim koncertom doslej, je nanizala že sedem studijskih albumov ter posnela kar nekaj duetov, njene najuspešnejše pesmi pa poznajo tako mladi kot občinstvo starejše generacije. Pred devetimi leti jo je glasbena pot zanesla tudi v svet muzikala, kjer se je predstavila v vlogi Mete Presečnik v predstavi Cvetje v jeseni. Voditelj Andrej Hofer je na nočni obisk povabil simpatično Nino Pušlar. Prisluhnite pogovoru na Prvem - malo po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Asya Širovnik Moškon, ki je v Bostonu diplomirala iz svetovne literature. Je mednarodno priznana hipnoterapevtka, predavateljica, ustanoviteljica mednarodne šole, popotnica in pisateljica. Govori sedem jezikov. V nadaljevanju noči se bomo pogovarjali z Barbaro Novak, prejemnico najvišje nagrade natečaja Naj prostovoljec, se odpravili v občino Podvelka in vas glasbeno razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo z lestvice Top 17.
Na kaj pomislite ob besedi murmur? Če se vam zdi, da bi lahko bila ime za kakšnega starodavnega prednika travniškega murna, ste resnici blizu in daleč hkrati. Ne gre za murenčka, toda zavod s tem imenom se strastno ukvarja z zvočnim raziskovanjem. Potuje iz kraja v kraj in lovi sinergijo med solo izvajalcem in prostorom. Nedavno so na kraškem robu in v njegovem zaledju zvenele harfe, ki jih boste lahko prvič slišali na radiu. Nanje je igral Samo Kutin, na različnih koncih in krajih pa so svoja dela v sozvočju s prostorom posneli že Boštjan Gombač, Žiga Golob, Alja Petric in drugi. Murmur pa ne mrmra le z glasbo, temveč pripoveduje tudi skozi literarno arheologijo in intelektualno recikliranje pisane besede. Skozi zbirko Lupus in fabula najširšemu občestvu predstavlja skrbno izbrane drobce bogate slovenske kulturne dediščine. Za vsem tem rudarjenjem po zgodovini, za arheološkimi izkopavanji in dolgimi urami terenskih snemanj tiči človek, ki ima poleg muzike, literature in grafičnega oblikovanja zelo rad tudi zaprašene arhive, stare magnetofonske trakove in druge nosilce pomembnih sporočil, ki, polni zakladov, čakajo hvaležnega najditelja. Jernej Babnik Romaniuk je nočni gost Nade Vodušek.
Na Nočni obisk je prišla aktivistka Spomenka Valušnik, ki se ob ljubeči skrbi za svojo odraščajočo hčer s cerebralno paralizo bori še z okostenelim sistemom brez posluha za ranljive. Predsednica društva Vesele nogice, ki nudi pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami, opozarja, da so starši takšnih otrok nemočni in prepuščeni sami sebi. Glasna je, ko govori o sistemskih pomanjkljivostih obravnave otrok z ovirami. Med njimi so pomanjkanje fizioterapevtskih obravnav, neurejena sistema osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, neustrezna ureditev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter odsotnost pomoči staršem, ki so psihofizično utrujeni od 24-urne skrbi za svoje otroke z zahtevnimi potrebami. Leta 2015 je prejela jabolko navdiha. O vsem tem se je pogovarjala z voditeljico Evo Lipovšek, v pogovoru pa je bila taka, kot vedno – kritična in neposredna.
Katarina Kurtjak je pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica z magisterijem iz muzikologije. Že več kot 15 let poučuje klavir, glasbeno teorijo in petje ter organizira glasbene delavnice za predšolske otroke. Ukvarja se tudi z otroki z motnjo avtističnega spektra. V okviru projekta B Air je v sodelovanju s psihologinjo Manco Kok raziskovala učinke glasbe na socialni in čustveni razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra. O svojih bogatih izkušnjah in novih učnih metodah, ki jih je razvila, bo pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V tokratnem nočnem programu, ki bo vse do jutra primorsko obarvan, smo v prvo uro na klepet povabili zdravnico in pacientko - Jadranko Vrh Jermančič, dolgoletno predstojnico patologije v Splošni bolnici Izola in prostovoljko v društvu onkoloških bolnikov ter Darjo Rojec, ki je že zelo mlada dvakat prebolela raka dojke, O tem je napisala več knjig, kot prostovoljka pa pomaga v Združenju Evropa Donna. Klepet v prvi uri nočnega programa je pripravila Nataša Benčič.
Glasba je univerzalni jezik, ki na široko odpira tista vrata, ki jih včasih zapre razum, in podira obzidja okoli sveta, v katerem so izzivi vsakdana večji kot kdaj koli prej. Kako lahko glasba še prispeva k boljšemu jutri? O glasbi, glasbenem šolstvu, njenem pomenu za mlade nadobudneže, zadnjih poplavah, ravnateljevanju, družini in svoji življenjski poti, hobijih nam bo razkrival Jernej Marinšek, akademski glasbenik.
V prvi uri nočnega programa bo gost Marjan Šrimpf, upokojeni dolgoletni urednik informativnega programa Televizije Slovenija, TV studio Maribor. Več kot 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, pred kratkim pa smo si lahko ogledali njegov 58.film o Jožetu Valenčiču, ki je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu. V nadaljevanju noči bomo predstavili Aleša Budjo, pravnika, ki pripravlja preproste, domače jedi po receptu svoje babice. Iskali bomo pozabljene sorte vinske trte in prisluhnili pogovoru z Andrejem Šifrerjem.
Na tokratni Nočni obisk je prišla gospa, katere življenje je prepleteno z novinarstvom, kulturo, umetnostjo, literaturo in še bi lahko naštevali. Svojo pot je začela kot študentka prava in se že v času študija srečala z novinarstvom kot sodelavka Dela in Mladine. Novinarstvo pa je z njo ostalo za vse življenje. Sprva je bila prepoznaven obraz Studia Ljubljana, danes znanega kot Studio City. Iz novinarstva je nato prešla v odnose z javnostmi v različnih ustanovah. A vsa leta sta njeno življenje in pot močno prepletali umetnost in literatura. Zdaj je v netipičnem pokóju, kajti še vedno deluje kot novinarka za več slovenskih medijev, sočasno pa je napisala ali uredila že sedem knjig. Med zadnjimi netipično biografijo psihiatra Gorazda V. Mrevljeta z naslovom Psihiater na kavču Bojane Leskovar. Na Nočni obisk in v studio Prvega je prišla Bojana Leskovar.
Gal Grobovšek je po izobrazbi in poklicu oblikovalec, v prostem času pa pesnik, glasbenik in amaterski panker. Ko ne dela, piše in še pogosteje nastopa - v slam poeziji in glasbi. Je namreč letošnji državni prvak v slam poeziji, pa tudi pevec in saksofonist glasbene skupine Smetnaki, ki smo jo poleti gostili na Prvem v oddaji Gymnasium. Kot pravi sam, so mu v navdih neumneži, lastno snobovstvo, slovenska ponižnost in sestra, nad pisanjem poezije pa se je navdušil zaradi Kosovela.
Na nočni klepet prihaja psihologinja Petra Štampar, ki kot vodja tima za zaposlitveno rehabilitacijo v podjetju CenterKontura skrbi ne samo za svetovanje, ampak tudi nudi pomoč pri uspešnem vključevanju uporabnikov storitev na trg dela. Je soavtorica priročnika za delodajalce »Osebe z motnjami avtističnega spektra na trgu dela«, premišljuje pa tudi o ponovni vpeljavi plesne vadbe z elementi plesne terapije. V Nočnem obisku bo s Petro Štampar poklepetal Sandi Horvat.
Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletji spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, s katerimi se ni znal najbolje soočiti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice. Z njim se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Alido Klemenčič, avtorico knjige Dolga je ta pot, kjer opisuje svoje okrevanje po hudi možganski poškodbi. Spoznajte to pogumno žensko, ki se ji je življenje pred skoraj dvema desetletjema v hipu postavilo na glavo, a ji je z vztrajnostjo – kljub temu, da je med okrevanjem nemalokrat pristala na dnu, tako fizičnem kot psihičnem – uspelo na novo zaživeti. Prikrajšana za prenekatero fizično sposobnost, ki je bila prej samoumevna, a obogateno z modrostjo, ki jo prinese takšna preizkušnja in ki daje misliti vsakomur. Vabljeni k poslušanju na Prvem, z voditeljico Višnjo Fičor, malo po polnoči!
»Žalost je čustvo, ki ga moramo sprejeti, moramo si ga dovoliti, a po določenem času ga je enostavno treba izpustiti. Ta proces je, kot ga lahko zaznam po profesionalni plati in iz osebne izkušnje, načeloma najtežji prvo leto. Takrat se namreč »obrnejo« vsi pomembni trenutki: prvi božič brez te osebe, prvo novo leto, prvi rojstni dan, prva obletnica. Vse je »prvič«. Ko to vidiš, ko imaš izkušnjo, da tudi »ta prvič«, čeprav zelo boleče, mine in da življenje teče naprej, pa se mi zdi, da da to ljudem neko energijo, da peljejo življenje po svojih tirnicah,« razmišlja direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek. Z nekdanjo direktorico trženja v enem od tekstilnih podjetij, ki s svojim pristopom spreminja percepcijo pokopališč, se je pogovarjala Sara Zmrzlak. O neizogibnem koncu slehernika, ki nas postavlja pred izzive, s katerimi se, če si to želimo ali ne, moramo soočiti.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: pretežno o realističnih, pa tudi o tistih, ki pojejo o glasbi, človekovi eksistenci in ljubezni. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Neveljaven email naslov
