Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


04.10.2023

Jasmina Krajnc

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Jasmino Krajnc, ki je iz Francije, kjer je dolga leta bivala, v Slovenijo prinesla pomembno zdravstveno metodo za ženske - krepitev mišic medeničnega dna. V nadaljevanju nočnega programa pa bomo prisluhnili tudi odlični glasbi: med drugim domači zasedbi Bordo.


02.10.2023

Stanka Hrastelj

Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.


01.10.2023

Iza Strehar

Na nedeljskem Nočnem obisku smo gostili dramaturginjo, scenaristko in književnico, ki je največji pečat na domačem prizorišču pustila z večkrat nagrajenim filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko, za katerega je napisala scenarij in zanj prejela vesno. Je soscenaristka filma Poletje '91, posvečenega slovenski osamosvojitvi, in celovečernega filma Poslednji heroj, ki bo v prihodnjih tednih prišel na filmska platna. Redno sodeluje z Mestnim gledališčem ljubljanskim, med študijem je prejela štiri Grossmanove nagrade za scenarije za kratke filme in enkrat Žlahtno komedijsko pero. Trenutno sodeluje tudi v izvirnem projektu društva KUD Krik in Slovenskega mladinskega gledališča, uprizoritvi njenega dramskega besedila Nezakonske matere, ki nastaja sproti. Sodeluje tudi z Radiotelevizijo Slovenija, rezultat sodelovanja pa bo dokumentarni film o spolni vzgoji. Voditeljica Eva Lipovšek je pred mikrofon povabila Izo Strehar.


30.09.2023

Iva Devetak

Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Iva Devetak bo v prvi uri nočnega programa, nizala zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine. Na nočni obisk vabi voditelj Boštjan Simčič.


29.09.2023

Neža Golmajer Zima

Na nočni obisk smo povabili mlado raziskovalko na področju medicinske fizike, Nežo Golmajer Zima, ki je zaposlena na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Stefana. Fizika ji je zlezla pod kožo že v osnovni šoli, ker z njo, kot pravi, lahko opišemo naravo, v okviru študija pa se je pokazala tudi možnost povezovanja z drugimi področji, biologijo in medicino. Aktivno sodeluje pri predajanju znanja in veselja do naravoslovja v sklopu različnih projektov, med drugim tudi pri Evropski noči raziskovalcev, o kateri bo Neža Golmajer Zima med drugim več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


28.09.2023

Iztok Kramberger

»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.


27.09.2023

Tibor Hrs Pandur

Pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Lani je izšla tretja knjiga njegove poezije, ki morda je, morda pa tudi ni, zaključek pesniške trilogije »hibridnega hipnagogičnega epa« ali »avtobiografije nezavednega«. Pesmi so poskusi verbalizacije sanj z razmislekom o njihovem vplivu na prakso. Sanje razumem kot prafilme, kamor se usmerja pogled za zaprtimi vekami, in več kot to. Poleg poezije in gledališča je njegovo raziskovalno strast zbudilo tudi delo in življenje Nikole Tesle. Te dni je v njegovem prevodu in z izčrpno spremno študijo izšla knjiga Nikola Tesla, Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Delo je prva objava tega dopisovanja v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik. Gre za rekonstrukcijo celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. Korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja in odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja, povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe. V nočnem pogovoru se obeta živ in živahen preplet umetnosti, znanosti in zgodovine. Tibor Hrs Pandur je gost voditeljice Nade Voduškove.


25.09.2023

Uršula Vratuša Globočnik

Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.


25.09.2023

Nočni pogovori z Mojco

Dnevi so vse hladnejši, noči vse daljše. Ko mine par naslednjih oblačnih dni, bomo imeli še do 5. oktobra sončno indijansko poletje, tako vsaj kaže dolgoročna napoved. Počasi se bodo vrnile hišice s kostanjem in tanjši plašči. Letni časi se spreminjajo, nočni program pa ostala bolj ali manj enak. Malo se hecamo, klepetamo, potarnamo … predvsem pa smo si za družbo. V noči s sobote na nedeljo vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju.


23.09.2023

Aleš Jelinčič

Na nočni obisk prihaja Aleš Jelinčič, ki starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Svoj hobi je spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Njegova strast so stara italijanska kolesa, je med drugim povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.


22.09.2023

Andrej Stare

Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


20.09.2023

Kakšno sporočilo so prinesli nogometni zvezdniki?

V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.


20.09.2023

Irena Matko Lukan

Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.


18.09.2023

Štefka Kop

V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.


17.09.2023

Parvani Violet

Na Nočni obisk je tokrat prišla pevka, ki se slovenski javnosti predstavlja pod umetniškim imenom Parvani Violet. Sicer Veronika Steiner na svoji barki pluje med valovi novinarstva in glasbe. Športna novinarka si življenja brez glasbe namreč ne more predstavljati. Nazadnje se je občinstvu predstavila pred natanko tednom dni na letošnji Popevki, kjer je opozorila nase tako s skladbo kot s svojim nastopom. Svojo glasbeno pot je sicer začela v šovu Slovenija ima talent, prve korake z avtorsko glasbo pa storila leta 2020, ko je zmagala na takratnem izboru Ema Freš in si s tem prislužila nastop na EMI. Kje se konča Veronika in začne Parvani ter obratno, kje črpa navdih za skladbe, ki jih piše sama, in kaj je njen glavni cilj, ki ga zasleduje v življenju? O vsem tem sta se v Nočnem obisku pogovarjala z Renejem Markičem.


16.09.2023

Jan Baruca

V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.


15.09.2023

Lea Bernik

Gostja petkovega Nočnega obiska v ospredje svojega delovanja postavlja Jungovo misel: “Nisem to, kar se mi je zgodilo, temveč to, kar izbiram.” Specializantka psihodinamske psihoterapije končuje doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, v disertaciji raziskuje vpliv podpornih odnosov na razvoj odpornosti pri ljudeh z gibalno oviro. Pri znanstveni raziskavi izhaja iz svoje izkušnje in izkušenj ljudi z ovirami in njihovih bližnjih, v Nočnem obisku pa je govorila tudi o institucionalnem nasilju. Gostja petkovega nočnega programa je sicer uporabnica osebne asistence, zato je spregovorila tudi o pomanjkljivostih instituta, ki je ta hip v postopku prenove. Leo Bernik, ki ji ni tuj niti umetniški izraz in občasno piše za LUD Literaturo, je pred mikrofon povabila voditeljica Eva Lipovšek.


13.09.2023

Katarina Grabnar Apostolides

V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.


13.09.2023

Gašper Kralj

Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.


10.09.2023

Jaka Škapin

Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


Stran 6 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov