Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Če bi želeli njeno strast in žlahtnost ob pripovedovanju o poklicu, ki ga živi že 40 let, ljubezen in svetost, ki ju čuti do sveta someljejstva, shraniti v steklenico, bi hitro ugotovili, da to ni možno. Ženska, ki je pred davnimi leti izrekla DA Škotski in ogromno doprinesla k njeni industriji viskija, je sklenila dva zakona, enega z nekdanjim vojaškim pilotom, drugega pa s svetom someljejstva. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da se bo kdaj ukvarjala z alkoholom ali tobakom, pa četudi je oskrbovala ladje z vsem, kar so potrebovale, in znala brati njihova naročila s teleprinterja, a v takratni Jugoslaviji je bila v to prisiljena, če je hotela obdržati službo, saj tega ni želel početi nihče. »Zame je bila to sramota, saj sploh nisem vedela, da obstaja več vrst visikijev. A ne boste se delali norca iz mene,« pove. Zdaj je že dolgo tudi na Otoku zelo cenjena vitezinja viskija. Z njenim bogatim poznavanjem zgodovine, tudi množičnih velikih pijanstev narodov, se izkoreninjanja alkoholizma loteva drugače. »Ljudi je treba opismenjevati. Mi Slovenci imamo zelo dobro besedo: uživanje alkohola, uživanje, ne pijančevanje. Neekscesno, ampak kulturno.« Dama, ki močno občuduje zavzetost in zanimanje posameznikov, ki želijo pripravljati odlična kakovostna sadna žganja, za katerimi je cela znanost in ki so za Slovence značilna. Slovenska žganjekuha je zanjo nov mejnik v naši kulturni dediščini. Ženska, ki bolj obožuje "glasbo po tihem", ženska »z značajem«. Majda Debevc. To noč v oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija. Z vami bo voditeljica Vesna Topolovec.
Bolje debel in srečen, kot suh in tečen, pravi pregovor, ki ponazarja skrajnosti, s katerimi se v povezavi s prehranskimi navadami sooča moderna družba. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da se premalo zavedamo, kako prepleteni sta prehrana in psihologija. Veliko je zmot oziroma privlačnih resnic, ki se jih radi oprimemo pri krmarjenju skozi današnji življenski tempo. Znanstvena dognanja s tem v zvezi nam bo v nočnem klepetu predstavila dr. Tadeja Jakus, višja predavateljica in raziskovalka na področju gibanja in prehrane s Katedre za prehransko svetovanje-dietetiko Univerze na Primorskem. Na obisk jo je povabil Sandi Škvarč.
Laščanka Manuela Brečko je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2016 s skladbo Blue And Red (Modro in Rdeče). Kot najstnica in članica dekliškega tria, ki je preigraval narodnozabavne uspešnice, si gotovo ni mislila, da bo kdaj pela pred več sto milijoni gledalci po vsej Evropi. Poskusila je srečo v Stockholmu na Švedskem, kjer je z življenjskim partnerjem preživela kar nekaj let. A srce je klicalo domov, v mesto na Štajerskem, ob Savinji. Ni ji žal časa in energije, ki ju nameni prepevanju.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili pogovoru z mladeničem iz okolice Maribora, Miho Dajčmanom, ki je širši javnosti znan kot novinar Večera, ima pa še številne druge talente. Prisluhnili bomo tudi glasbi Manuele Brečko, ki bo predstavila debitantsko ploščo Sunrise, slišali pa bomo tudi glasbo nepozabnega kitarista Garyja Moora. Za konec pa bomo spoznali še znamenitega mariborskega urarja.
Mladi pianist in skadatelj živi in ustvarja v Amsterdamu, njegovim koncertom pa je nekajkrat na leto mogoče prisluhniti tudi doma. Pred dnevi je na Mentu nastopil z jazzovsko zasedbo Trio Mihe Gantarja. A kompozicije in zvoka ne raziskuje le v eni zasedbi. Lani je izšla “škatla” petih albumov njegove avtorske glasbe, ki zajema vse od solističnih skladb, dueta s pevko Marto Arpini do večjih zasedb. Set albumov je bostonska spletna revija The Arts Fuse uvrstila med najboljše debitantske jazz albume preteklega leta. Klavir je jedro njegovega ustvarjanja, kot pravi, se njegova praksa začne in konča za klavirjem, torej vsi kompozicijski, konceptualni in performativni pristopi izhajajo od tod. Set albumov nagovarja raznolike poslušalce vse od ljubiteljev sodobnega jazza in avantgardnih sladokucev do ljubiteljev lirike in spevnosti, torej odprtim in pozornim poslušalcem, ki se jih muzika dotakne v vseh svojih oblikah. O njegovi dosedanji poti, glasbeni viziji in prihodnosti se z Miho Gantarjem pogovarja Nada Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo zazrti v Mistinguett, ki so jo že za življenja poimenovali kraljica glasbenih dvoran, saj pariške scene prve polovice 20. stoletja ni zaznamovala le s svojimi nastopi, ampak tudi z organizacijo velikih glasbeno-plesnih revij, ki so bile bistvo marsikaterega in marsikogaršnjega večera v Parizu tam nekje od leta 1910 pa vse do druge svetovne vojne. K spoznavanju njene življenjske zgodbe in poslušanju njenih šansonov vas vabi Miha Zor.
V studiu se nam je pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.
Na nočni obisk prihaja pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Z nami bo Alenka Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Skoraj 80 let spomina na partizansko pesem in pesmi odpora kot prispevek h kulturi našega naroda, ki izvira iz narodno-osvobodilne borbe za svobodo ter varovanje partizanske pesmi kot kulturne dediščine, obuja drugi najstarejši slovenski zbor. Njegov prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor. 20. aprila 1944 je zbor prvič nastopil v vasi Planina pod Mirno goro – takrat še kot Invalidski pevski zbor. Tako se je začelo – nadaljevanje pestrega izvajalskega popotovanja tega pomembnega pričevalca slovenske glasbene ustvarjalnosti pa bosta v nočnem programu po polnoči predstavila predsednik Partizanskega pevskega zbora Jožef Roškar in namestnik predsednika Jože Drabik.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja pisatelj in dramatik Tone Partljič s svojimi zelo živimi spomini na kritika, esejista in gledališčnika Bojana Štiha, čigar stoletnice rojstva smo se pred nedavnim spominjali. Po eni bomo izvedeli več o paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi na Dravskem polju, in spomnili na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra. V drugi polovici noči se bomo podali še v kleti gradu Bogenšperk in prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Gostja Nočnega obiska je bila dr. Špela Režun, direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje, v katerega je vključenih več kot 150 odraslih oseb z nalepko intelektualne in/ali fizične oviranosti. Je vztrajna zagovornica spremembe zastarele medicinske paradigme obravnavanja ljudi z oviranostmi, je jasna glasnica, da so to odrasli ljudje s svojimi željami in potrebami, ki so bile v zaprtih institucijah spregledane. Za skupnost, ki jo vodi, si ne želi, da bi se samomarginalizirala, zato jo spodbuja, da se s svojimi talenti in zahtevami obrača navzven, na družbo, v kateri soobstaja.
Kako roman prevesti v gledališko predstavo? Ljubimki je zgodnje delo znamenite avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. Nastalo je leta 1975, vendar po vseh desetletjih njegov jezik enako silovito zareže tudi v svoji odrski različici. Je ljubezen v ruralno delavskem okolju mogoča, ali gre le za utvaro iz romanov za ženske? Sanjajo o romantičnem zakonu, ta pa jih potem, ko se utelesi, udari z mešanico fizičnega nasilja in brutalne spolnosti. Sanje se raztreščijo pod udarci, v ustih namesto sladkih poljubov slan okus po krvi. Vsak odnos je tu zgolj sredstvo menjave oziroma preživetja, pravi režiserka, ki je delo postavila na oder Mladinskega gledališča v Ljubljani. Tema ostaja in je aktualna tudi za naš prostor in čas. O ženski, njenih željah in možnostih, o odnosih, o razmislekih mlade generacije gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev na nočnem obisku z Nino Ramšak Marković. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
Danes veliko slišimo o pomenu kakovostnega zraka, vode ali hrane, vprašanje kakovostnega zvočnega okolja ni v ospredju našega zavedanja. A njegova vloga za zdravje in dobro počutje vseh živih bitij ima velik pomen. O tem bosta v noči s sobote na nedeljo spregovorili dve gostji, doktorica Sonja Jeram, ki v zadnjih letih raziskuje škodljive vplive okoljskega hrupa na zdravje ljudi v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Maruša Laure, mag. prof., s pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki v svoji pedagoški praksi z uporabo metod Montessori in Suzuki vzpodbuja kakovostno zvočno okolje pri najmlajših.
Gostja prve ure nočnega programa bo nekdanja vrhunska jadralka, Klara Maučec. V bogati karieri je osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najboljša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Jadralko, ki je osvajanje odličij na regatnih poljih uspešno združevala s študijem mikrobiologije, je na pogovor povabil Primož Čepar.
Da so pravljice za razvoj otrok izjemnega pomena, ste seveda vedeli. Morda pa še niste slišali, da obstajajo tudi terapevtske pravljice za otroke z različnimi težavami. Njihov namen je s prijetnim pristopom otrokom pomagati prebroditi različne težave. Na nočni obisk prihaja avtorica terapevtskih pravljic Deni Kragelj, ki vam bo odlomek iz ene od takih pravljic tudi prebrala.
Po polnoči bo gostja nočnega programa Sabina Bračič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa se zadnjih nekaj let ukvarja z refleksoterapijo. Pred kratkim je skupaj s sodelavci razvila spletno platformo, namenjeno samozdravljenju oči, ki jo je nadgradila še z aplikacijo za mobilne telefone. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili pogovoru s predsednico društva Ekologi brez meja, Katjo Sreš, vas povabili na pomladni Teden restavracij v Mariboru in na poseben kviz znanja, ki ga vsak prvi četrtek v mesecu pripravlja novinar Jaša Lorenčič.
Pred kratkim je izšel njegov roman Balkonci. Pripoved o čakanju. O tišini. O zgodovini slovenskega panka. O mladosti in prijateljstvu. O umetnosti. O poeziji. Esad Babačić je pesnik in pisatelj. Trinajst pesniških zbirk. Biografija boksarja Dejana Zavca Trdobojec, literarno-publicistična pripoved o slovenskem hokeju Banda, dvojezična pravljica Kiti plavajo počasi/Whales swim slowly. Je tudi pisec oglaševalskih besedil, publicist, nekdanji televizijski in radijski voditelj ter ustanovitelj Muzeja Punk Kulture. “Dobro, da vsaj pišem počasi, ker še ne vem, kam me bo vse skupaj pripeljalo, če sploh kam. Kaj pa vem, morda pa sploh ne bi smel začeti pisati. Ko enkrat začneš, ne moreš več nehati.” Tako pravi v romanu Balkonci, ki ga pripoveduje čuvaj v muzeju sodobne umetnosti, tudi sam eksponat v muzeju svojega lastnega življenja. Esad Babačić je gost voditeljice Nade Vodušek.
Na Nočni obisk je prišla pevka, glasbenica, slikarka in na splošno umetnica, ki s svojim glasom in energijo nikogar ne pusti ravnodušnega. Severa Gjurin je znanka slovenske glasbene scene že več kot dve desetletji. V preteklosti je nastopala v najrazličnejših glasbenih zasedbah – med bolj znanimi je zasedba Olivija, v kateri so nastale mnoge uspešnice. Čeprav v zadnjih letih izdaja glasbo večinoma kot solo izvajalka, skozi vsa ta leta ostaja stalnica sodelovanje z njenim bratom Galom. Ker zagovarja, da je glasba živ organizem, so njeni nastopi navadno polni improvizacije. O tem, kaj ji pomeni glasba, kje je v zgodbo vstopilo slikanje in kako povezuje ti dve vrsti umetnosti, se je s Severo Gjurin pogovarjal Rene Markič.
Pomlad nas razvaja in nas vabi ven. Svetli del dneva se daljša, kmalu pa nas bo napadel premik ure. Noč pa ostaja noč: čas, ko vse utihne in ko se kot plaha miška ozremo, kje bi našli kakšno družbo. To noč vam jo ponuja Mojca Blažej Cirej. Zanimivo in zabavno bo, pridružite se ji po telefonu ali pa samo poslušajte.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov
