Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
V studio je prišla igralka, katere opus vlog presega število 200. Ko govorimo o njej, govorimo o celoviti ustvarjalni osebnosti. O umetnici, v kateri se ustvarjalno prepletajo gledališče, poezija, proza, dramatika, nagovori, eseji, spremne besede in še in še in še ... Ona je dokaz, kako tesno je ena sama kreativnost povezana z osebnostjo in kako je ustvarjalen človek hkrati tudi družbeno angažirano bitje. V svoji karieri, ki ji nikakor ni konca, je odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj, vedno iskreno in s popolno predanostjo. Dolga kilometrina igralskega poklica jo je izurila do te mere, da se kakor dober dirigent poigrava z občinstvom, ga vodi, umirja, razburja, požene v galop in spet umiri ter v ravno pravšnjem trenutku poda poanto dialoga ali prizora. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sašo Pavček.
Glasbi bo družbo delala zanimiva in pisana druščina sogovornikov. Na nočni obisk smo povabili Andrejo Prel, Štajerko, ki že nekaj let biva in dela v Dubaju kot projektna menedžerka pri Nacionalni zvezi Združenih arabskih emiratov za avto-moto šport. Z gostjo smo govorili o njeni ljubezni do avto-moto športa, o kulturnih razlikah med Slovenijo in (Združenimi arabskimi) emirati, pa tudi o prepoznavnosti Slovenije v tem koncu sveta. Med drugim pa bomo govorili tudi o novi igrano-dokumentarni seriji z naslovom: Inhumanum: Umori na Slovenskem. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu, ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje. Vabljeni k poslušanju.
Na povsem običajen soparen poletni dan obtičite v koloni razbeljene pločevine, kot že tolikokrat poprej. Nič posebnega torej, dokler ... se ne začno dogajati čudne reči, ki se hitro spremenijo v vsesplošni kaos. Ljudje zapuščajo avtomobile, avtobuse, skušajo ubežati, čeprav ne vedo, kam in pred čim. Vse radijske postaje oddajajo isto, zagonetno sporočilo. “Čudno ezoterična in dramatična novica, ki so jo predvajali na vseh frekvencah, je naštevala prispodobe, v katerih je presahnil vrelec, iz katerega je nastal univerzum, ugasnila prva luč, ki je prižgala vse naslednje, oče vsega pa je stopil skozi vrata niča.” Nerazumljivo oznanilo je sprva zvenelo trapasto, vendar je absurdnost dogajanja, ki je v svoj vrtinec posrkalo protagonista in pripovedovalca fantastičnega romana Vanatinajski rokopis, presegla najbolj neverjetna pričakovanja. Zajela pa ni le njega, temveč ves svet, ki se je očitno snel s tečajev. Premetavati namreč ni začelo samo ljudi. Hiše, vasi, cela mesta je nevidna sila brez kakršnega koli smiselnega reda premikala sem ter tja po zemeljski obli. Sveta, kot smo ga poznali, je bilo nepreklicno konec. Prvenec pisatelja, ki ga je podpisal s psevdonimom Jadran Maj, je neverjetna pustolovščina, v kateri bralec spremlja napeto popotovanje protagonistov brez načrta ali voznega reda. Skrivnostni avtor je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Franciji prvih dveh desetletij 20. stoletja. Tokrat bomo poslušali žanr šaljivih vojaških pesmi, ki so polne obešenjaškega humorja. Eno največjih imen tega žanra je bil Polin, ki mu bomo namenili največ nočnega časa. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Praznike smo uspešno preživeli, zdaj pa si po snegu utiramo pot proti pomladi. Snežinke je lepo gledati skozi okno, biti zunaj pa je že malce bolj nevarno, sploh če tla zmrzujejo. Psi in muce niso najbolj zadovoljni, malo poskakujejo in se povaljajo po snegu, potem si pa hitro želijo na toplo. Ljudje nismo kaj dosti drugačni: zunanjega druženja je manj, zato so pa nočni pogovori toliko bolj dobrodošli. Ko si lahko v kozarec življenja dotočimo nekaj optimizma. S polnim vrčem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej. Le pokličite ali vsaj poslušajte.
»Rossinijeva opera Italijanka v Alžiru prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem, kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge. Na Nočni obisk je izvajalce povabila Urša Mravlje …«
Popotnik, kolesar in tekač na smučeh. Novinar, urednik, humorist in satirik. Avtor besedil. Ljubitelj hribov in narave sploh. Pa prejemnik Ježkove nagrade za življenjsko delo. Leta 2000 na medijski olimpijadi v Atenah razglašen za najboljšega novinarja športnika na svetu, dobitnik viktorja za življenjsko delo in viktorja za oddajo Moped Show.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja upokojeni novinar in urednik Darko Pašek, ki se je s poklicem ob koncu šestdesetih let prvič srečal pri nekdanjem študentskem časopisu Katedra. Po eni bomo govorili o spremembah v družbi, ki jih prinaša današnji čas, dodali posnetek zasedbe Toti big band in si proti jutru privoščili še rezino zgodovine v kateri bomo obudili spomin na pisatelja Ivana Potrča. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na odru Mini teatra, na razmetanem presečišču življenja tri odlične igralke do obisti razgaljajo klišeje in predsodke vsakdanjika, si drznejo sleči prezrte in zatajene strasti in bolečine, povzročene z banalnostmi in grobostmi patriarhalnega sveta. To ni samo gledališka predstava o slavni Normi Jean Baker, niti o Evripidovi Heleni, ki nastopata v naslovu te nadvse intenzivne igre kanadske avtorice Anne Carson. Je predstava o sleherni ženski, ki lebdi na oblaku želje in se negotovo opoteka skozi veleblagovnice nepreštevnih skonstruiranih identitet našega časa. Je predstava o ženskem iskanju ravnovesja med družbenimi zapovedmi vedenja in videza, ki jim trmasto nasprotuje njeno notranje bistvo. Aktualno dramo je režirala Nina Ramšak Marković. Mia Skrbinac, ena izmed treh igralk, ki so jo soustvarile in pregnetle s svojim igralskim duhom, je nočna gostja voditeljice Nade Vodušek.
Zgovorna Prekmurka Nika Zorjan v letošnjem letu praznuje desetletnico delovanja na slovenski glasbeni sceni. Je ena tistih, ki je še posebno pri mladih zelo priljubljena, njeni posnetki na spletu pa dosegajo večmilijonske oglede. A Nika ne le da nastopa in piše nove pesmi, ampak petje tudi poučuje. Po poti spominov vse od Misije Evrovizije 2012 do danes se bomo sprehodili tudi z njeno glasbo. Niko Zorjan je na sproščen klepet povabil Sandi Horvat.
Na Nočnem obisku se nam je tokrat pridružila pevka, glasbenica in učiteljica petja, ki jo je širša slovenska javnost spoznala v prvi sezoni šova Slovenija ima talent, kmalu za tem je našo državo zastopala tudi na izboru za Pesem Evrovizije. Maja Keuc - Amaya se je po študiju in nekajletnem življenju v tujini zdaj vrnila v Slovenijo, kjer po dolgi letih ponovno ustvarja v slovenščini.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih je v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajal tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike je odprla tudi za ranljive skupine. Ob tem je mentorica in vodja študijskih krožkov kot sta Branje na domu ostarelim in slabovidnim ter Intelektualna samoobramba. Prostore v knjižnici pa je odprla tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v Nočnem obisk, ki ga je pripravila Tjaša Lotrič.
Morda se vam zdi začetek januarja prezgodaj za pogovor o brkljanju po zemlji … a korenček obožuje pozno januarsko sejanje v grebene, pomešan s solato. V sezoni vas bo nagradil z gromozanskimi gomolji. Ste vedeli, da potrebujete le 10 cvetov kamilic za čaj, s katerim poškropite rastlino in jo spodbudite, da si sama poišče baker, ki ga potrebuje za rast? Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarne pri nas, s svojimi kmeti prideluje več kot štiristo sort zelenjadnic in zelišč, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami svetli in opogumlja vse, da potopimo prste v prst in začnemo s pridelavo hrane iz slovenskega semenskega materiala. Ker je lokalno in ekološko idealno. Z njo bomo vsaj v mislih vrtnarili po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Gostja po polnoči bo Manca Izmajlova, slovenska pevka, igralka, voditeljica in avtorica zanimivega priročnika o tem, kako ohraniti dobro formo, psihično in fizično zdravje. Vdihni s polnimi pljuči, je njegov naslov, v njem pa je zbranih več kot 20 let njenih izkušenj, znanja vrhunskih zdravnikov in pedagogov, predstavlja pa posebno rusko dihalno telovadbo po metodi Aleksandre Strelnikove. Živi v Celovcu,kjer sodeluje z glasbenimi šolami in pevskimi zbori ter predava o glasbeni kulturi in motivaciji v podjetjih.
Na nočnem obisku se bodo oglasili junaki iz Shakespearovih iger. Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock in drugi na odru Mestnega gledališča ljubjanskega zaživijo skozi mojstrsko interpretacijo monologov v monodrami Shakespeare Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Sebastijan Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro. Namesto referenc, ki se nanašajo na specifičen britanski gledališki prostor, vstopijo v besedilo slovenske, Berkoffova subjektivna mnenja in anekdote pa so nadomestile nekatere osebne igralske izkušnje in reference na slovensko sceno tukaj in zdaj. O avtorski priredbi dela in večnih izzivih Shakespearovih junakov s Sebastianom Cavazzo v Nočnem obisku.
Na Nočnem obisku se nam je pridružila Ana Dežman, slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine, po diplomi iz opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je uspešno opravila avdicijo za zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je odpela številne solistične vloge. Sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Big Bendom RTV Slovenija, pihalnima orkestroma slovenske vojske in policije ter Big Bendom slovenske vojske in z različnimi komornimi ter jazzovskimi zasedbami, kjer izvaja sodobno klasično glasbo, jazzovsko glasbo, musical ter slovensko popevko.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.
Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.
Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.
Neveljaven email naslov
