Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


05.09.2018

Sašo Gačnik Svarogov

Sašu Gačniku oziroma Svarogovu je bila glasba položena v zibelko. Pogosto je ob nastopih njegovega očeta prespal v zaodrju in ob koncertih spoznaval življenje glasbenikov, s katerimi je čez veliko let nastopil kot klaviaturist. Zdaj je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Duša. Takoj po polnoči jo bosta po rokersko razkrivala z voditeljem Andrejem Prezljem.


03.09.2018

Kakšen pa je bil vaš prvi šolski dan?

Prvi šolski dan prinaša mešane občutke – veselje ob srečanju s sošolkami in sošolci, novi izzivi, nove priložnosti, a tudi stiske, napetost, nesoglasja s starši in večna bitka s hormoni. In to iz generacije v generacijo. Vsi smo bili tam, vsi smo jokali in se smejali. Se še spominjate prvega šolskega dne? Kakšni so bili vsi ostali? Nas šola zares uči za življenje? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl pričakuje vaše spomine in komentarje na telefonski številki 01/475 22 22.


02.09.2018

Bojan Traven

Bohinjci letos ponosno praznujejo: 240 let je, odkar so štirje srčni možje osvojili Triglav in se zapisali v slovenske gene. Takrat v skalah ni bilo še nobene stope, nikjer ni bilo nobenega klina ali jeklene vrvi, pred seboj so videli cilj in ga dosegli po teh dneh hoje. Kako je danes Triglav vpet v identiteto Slovencev, kako z njim živi Bohinj in kako eden od mož, ki je gonilna sila dogajanja ob obletnici – z nočnim gostom Bojanom Travnom.


01.09.2018

Melita Kuhar

Gostja v tokratnem nočnem programu iz studia Radia Koper bo Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi svojo Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. Koprčanka, ki se je že pred leti preselila v Ljubljano, se tokrat v domač kraj vrača s prvim septembrom najbolj povezano tematiko. Z novinarko Matejo Brežan bosta govorili o začetku novega šolskega leta. Kdo je v večjem pričakovanju: otroci ali starši? Ocene: bo to tekma za najboljše ali naj bo odraz znanja? Kako uspešno graditi dober odnos do šole in učiteljev? To je le nekaj dilem, ki jih bosta odkrivali in pojasnili v nočnem pogovoru.


31.08.2018

Uroš Urleb

V zadnji avgustovski noči bi prav lahko kramljali samo o morju, vetrovih in jadranju – kar veseli našega nocojšnjega gosta. Vendar! Ker je gost Nočnega obiska prof. Uroš Urleb, predavatelj, znanstvenik in vodja razvoja pri eni največjih svetovnih farmacevtskih družb – pri velikanu Novartis, je v prvem planu njegovo široko znanje in zanimiva službena pot. V svoji karieri je delal na številnih strokovnih in vodstvenih položajih v Sloveniji in v tujini. Objavil je več kot 100 znanstvenih publikacij, 5 monografij in ima več kot 10 podeljenih patentov. Kako nastajajo nova zdravila, ki vlivajo upanje številnim bolnikom in navdušujejo zdravnike?


30.08.2018

Riko Vranc

Predsednik letalskega in navtičnega društva Pegaz iz Maribora Riko Vranc dobro ve, katere so skrivnosti in sladkosti letenja s toplozračnimi baloni. S kakšnimi predpisi je letenje z baloni urejeno danes in kje so za balonarje najlepši razgledi? Tudi o tem v Nočnem pogovoru. Rika Vranca je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.


29.08.2018

Jaša Mrevlje – Pollak

Slikar in performer, ki v našo vizualno občutljivost dreza z večmedijskimi postavitvami. Čeprav mu ta beseda ne leži, ker lahko zveni pretenciozno. Včasih kdo njegove projekte zaradi kaotičnega ozračja razume kot odraz njegovega lastnega kaosa. V resnici pa so rezultat zelo strukturiranega procesa in včasih skupinskega dela, sodelovanja. Umetnik, ki se ga lepota sveta močno dotakne. A z umetnostjo ne želi igrati na naša čustva. Nas očarati. To bi bilo prelahko. Ustvariti kaos, ki ima strukturo, ritem, mnoge plasti. Jaša Mrevlje-Pollak – nočni gost Nade Vodušek.


27.08.2018

Zgodbe iz časa socializma

Predstavniki mlajših generacij, ki nismo živeli v času Jugoslavije, imamo glede življenja v socializmu precej nejasno podobo. Po eni strani so tu zgodbe o tem kako so vsi imeli službo in streho nad glavo, kako so mladi s ponosom prepevali ‘Lepo je v naši domovini biti mlad’ in kako so si vsi pomagali med seboj. Po drugi strani pa je mnogo kritik na račun zapletov z birokracijo, strogo cenzuro in nadzorom partije. Lea Ogrin vas vabi, da se ji preko telefonov pridružite v noči z nedelje na ponedeljek in delite z nami svoje najbolj žive spomine na čas socializma ter tako pomagate orisati življenje v Jugoslaviji tistim, ki ga niso doživeli.


26.08.2018

Timotej Kosovinc

Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše instrumente in zasedbe: od solističnih instrumentov do velikega simfoničnega orkestra in v svojih delih na edinstven način povezuje dva danes pogosto nasprotujoča si pola v glasbi: klasično glasbo in popularno glasbo. Sam pravi:


25.08.2018

Jurij Bizjak

Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat obiskal “sveto deželo”, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. Razmišlja o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem. Z njim se pogovarja Andrej Šavko.


24.08.2018

Janez Meden in Robert Čuk

Če ste mislili, da zna z motorno žago rokovati vsak, se motite. Motorna žaga je statistično gledano najbolj nevarno orodje, delo v gozdu pa spada med najbolj nevarne poklice pri nas. Kako ugotoviti, kdo je pri tem delu najboljši? Kdo najhitreje sestavi in razstavi motorno žago? Kdo najhitreje oklesti drevo? Kako oboje povezati v športno disciplino? Vse to bosta pojasnila Robert Čuk, evropski prvak in Janez Meden, tretji na svetu na tekmovanja gozdnih delavcev. Previdno in z varne razdalje ju bo opazoval voditelj Jure K. Čokl.


23.08.2018

Blaž Švab

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.08.2018

Nenad Jelesijević

Raziskovati in kritično premišljevati sodobne scenske umetnosti ali jih uprizarjati zanj ni dilema. Dela oboje. Ker je utelešenje kritike možno le v telesu tistega, ki udejanja, torej performerja? Z Lano Zdravković od leta 1999 deluje v tandemu Kitch, ki ustvarja kritične, konceptuane performanse. In če je pozicija performiranja vedno subjektivna, ali jo je mogoče kritično objektivno opazovati? Kako teoretik misli sebe kot performerja? Nedavno je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla njegova knjiga Performans-kritika – Zasuk v odpravo umetnosti. Knjiga, ki – kot pravi v spremni besedi Blaž Lukan – nenehno premišljuje samo sebe. Teoretik in performer Nenad Jelesijević, nočni gost Nade Vodušek.


20.08.2018

Sabrina Zavšek

V prvih urah ponedeljkove noči bo z nami mlada obetavna pevka Sabrina Zavšek. Svojo pevsko pot je začela z zmago na več mladinskih pevskih tekmovanjih, pozneje pa jo je nadgradila tudi z več osvojenimi nagradami v tujini. V zadnjem obdobju se Sabrina uveljavlja kot samostojna avtorica, skladateljica in tekstopiska, ki sodeluje tudi z najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene.


19.08.2018

Dr. Uroš Grilc

Polhov doživljajski park in Pot pastirskih škratov na Krvavcu, turistični novosti za otroke in družine, sta tesno povezani z Urošem Grilcem. Po letih različnih uradniških in funkcionarskih položajev, med drugim je bil tudi minister za kulturo, ga je pot ponesla v svet zanimive ustvarjalnosti in kreativnosti. Zakaj prav pravljični in doživljajski svet za otroke? Kaj ga navdušuje pri Cankarju, zakaj je zagledan v knjigo in kaj ga navdušuje v glasbi? Ta in druga vprašanja za dr.Uroša Grilca, nočnega gosta.


18.08.2018

Nava Vardjan, Pina Hu, Katyush Manakai

V vasi Barka pri Vremskem Britofu, v kraju z manj kot 100 prebivalci v Občini Divača, je doma Zavod Dobra pot. Ustanovili so ga prijatelj, ki so Ljubljano zamenjali za življenje v Brkinih, se tja preselili in se s prostovoljstvom vključili v zanje novo okolje. O življenju v brkinski vasi, primerjavah z urbanim vrvežem, vrednotah, prijateljstvu, prostovoljstvu in delu se bomo v tokratnem Nočnem obisku pogovarjali z delom druščine, ki ustvarja Zavod Dobra pot. Janji Novoselc se bodo v studiu pridružile Nava Vardjan, Pina Hu in Katyush Manakai.


17.08.2018

Iščemo najboljše slovenske šale

Pravijo, da je smeh pol zdravja in to noč bomo skrbeli za zdravje. Vabimo vas, drage poslušalke in poslušalci, da se nam pridružite preko telefonske linije in z nami delite vice, šale in prigode, ki so vas najbolj nasmejale. Se še spomnite čemu ste se smejali kot otroci? Kaj pa vas nasmeje danes? Pridružite se pogovoru v oddaji Nočni obisk in skupaj bomo pozdravili nov dan – nasmejani.


16.08.2018

Lojzka Bratuša in Polde Dolenc

Veteranska tekača Lojzka Bratuša in Polde Dolenc kljub letom požirata kilometre na mednarodnih maratonih in gorskih tekih ter pobirata priznanja. Veliko je njunih tekaških podvigov in dogodivščin. V pomen športnega načina življenja nikakor ne dvomita. Pred mikrofon ju je povabil Bratko Zavrtnik.


15.08.2018

Klepet z Mojco

Praznik je kot naročen za nočno druženje, pa ravno to noč se bo tudi precej ohladilo, napovedujejo vremenoslovci. Napolnite svoj telefon, voditeljica Mojca vas vabi h klepetu ali vsaj k poslušanju – sedem minut čez polnoč.


13.08.2018

Niko Karo

Niko Karo je ime, ki stoji za mnogimi vizualnimi izdelki priljubljenih skladb pri nas. Gre za ustvarjalca, ki kreira ne samo v glavi, ampak s kamero na zaslone gledalcev prenese tudi sporočilo glasbenih izvajalcev. Svoje režiserske in snemalčeve izkušnje krepi tudi v naši hiši. Kako nastaja in koliko dela je potrebnega v pred in post produkciji videospota nam bo med drugim zaupal nocojšnji gost, Niko Karo, ki ga je na klepet povabil Sandi Horvat.


Stran 84 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov