Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


13.10.2016

Marjana Žnidaršič

Kaj imajo skupnega magisterij iz poslovodenja in organizacije, zavarovalništvo, nevrolingvistično programiranje, motivacija, tek, Berlinski maraton, trail in gore?? Vse omenjeno je del življenja naše nočne gostje Marjane Žnidaršič, ki jo je na Nočni obisk povabil Robert Zajšek.


12.10.2016

Ana Vezovišek

Večina ljudi živi od plače do plače, zapravi več kot zasluži in ne razmišlja o finančni prihodnosti, so pokazale različne raziskave in ankete o upravljanja z osebnimi financami. Ali potem takem odrasli potrebujejo finančno opismenjevanje? Kaj pomeni "finančni coaching"? Varčnost je lepa čednost, vendar, ali je to dovolj, da bomo uspešno načrtovali finančno prihodnost ter dobro krmarili med čermi kreditiranja, davkov in plemenitenja premoženja? Odgovore prinaša na nočni obisk Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun ter prvi finančni coach oziroma prva finančna inštruktorica v Sloveniji. Smo res pred novo globalno finančno krizo in ali je denar še vedno ali še bolj sveta vladar? Ano Vezovišek je na nočni klepet povabil Bojan Leskovec.


10.10.2016

Breda Lepoša in Anna

Nedavna anketa je razkrila, da v Sloveniji ni človeka, ki v svojem družinskem, sorodstvenem ali prijateljskem krogu ne bi poznal vsaj ene osebe, ki ima težave z alkoholom. Kljub temu pa je pogovor o alkoholizmu pri nas še vedno tabu, povezan z občutki sramu in krivde. Še bolj skrit in neizrečen pa je problem škodljivega pitja pri ženskah. Na Nočni obisk prihaja socialna delavka Breda Lepoša. Že več kot tri desetletja pomaga ljudem s težavami z alkoholom in vodi programe urejanja. Z nami pa bo tudi gospa Anna, ki je alkoholizem premagala ob močni podpori svojega moža. Njunim izkušnjam prisluhnite nocoj po polnoči. V studiu nočnega programa ju bo gostil Iztok Konc.


09.10.2016

Jurij Gorjanc

Na nočni obisk prihaja gorski zdravnik letalec, reševalec, alpinist, član mnogih alpinističnih odprav, med drugim tudi himalajske odprave Dava Karničarja, ko je ta smučal z vrha Everesta. Jurij Gorjanc je tudi kirurg. Zanj pravijo, da življenje zajema z veliko žlico, in že več let, vsako jesen, vsaj en teden operira v tretjem svetu. Trenutno deluje v sosednji Avstriji v Šentvidu pri Glini. Zakaj je pred petimi leti po dvanajstletnem delovnem obdobju iz bolnišnice v Slovenj Gradcu odšel delat v bolnišnico na avstrijskem Koroškem, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.


08.10.2016

Boris Čok

Na nočni obisk prihaja Boris Čok, ki je letos prijel priznanje Občine Sežana za ohranjanje kamnite kulturne dediščine na Krasu in za povezovanje prebivalcev na čezmejnem kraškem območju. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjala o staroverskem izročilu, ki so mu ga predali predniki in sovaščani, ter o pomenu ohranjanja suhozidov, pastirskih hišic in drugih elementov kamnoseške dediščine, po katerih je prepoznavna kraška krajina. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.


07.10.2016

Anže Albreht

Nepričakovani dogodki na cesti nas lahko presenetijo kjerkoli in kadarkoli. Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo policisti, gasilci ali reševalci, ko hitijo na pomoč, pa zaradi nepravilno postavljenih vozil napredujejo le stežka ali sploh ne? Ali še huje, kako je ljudem v zveriženi pločevini, ko minute tečejo kot neskončnost, pomoči pa ni od nikoder? Vse to lahko preprečimo ali vsaj olajšamo delo prvim posredovalcem, če upoštevamo pravilno razvrščanje, ki ustvarja pas za intervencijska vozila. Avtor akcije Anže Albreht, tudi sam reševalec in gasilec je nocojšnji gost voditelja Jureta K. Čokla. Pozor, intervencija!


06.10.2016

Nina Držaj

Z ljubeznijo, mama je naslov bloga, kjer lahko najdete vse na temo nosečnosti, otrok in starševstva. Ste že slišali za Nosečkin dnevnik? Naša gostja v nočnem programu bo Nina Držaj, avtorica bloga in Nosečniškega dnevnika. Po poklicu sicer diplomirana geografinja in sociologinja, a kot svoje poslanstvo dojema materinstvo in se tako najbolje počuti v družbi svojih treh otrok. Prisluhnite nekaj minut po polnoči. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.


05.10.2016

Floorball

Prvo oktobrsko sredo začenjamo v športnem duhu – nočni obisk bo namreč posvečen floorballu. Gre za zvrst dvoranskega hokeja, pri katerem so udarci s palico, naleti na telo in groba igra prepovedani. Floorball je na naših tleh prisoten že četrt stoletja, krovna floorball zveza Slovenije pa združuje več kot 500 registriranih igralcev. Več o pravilih floorballa, podobnosti in razlikah s hokejem na ledu ter domačih in mednarodnih tekmovanjih bodo voditelju Juretu Čepinu povedali predsednica floorball zveze Slovenije Suzana Novak, sodnik Andraž Zupančič in trener Gorazd Tomc.


03.10.2016

Željka Bohar

Ste si kdaj predstavljali, da bi po več kot desetih letih menjali službo, se odločili za drzno spremembo in naredili korak v popolnoma drugo smer? To je storila naša nocojšnja gostja, Željka Bohar, ki je svet marketinga zamenjala za svet sladkih dobrot. V svoji majhni "torteriji" danes sama ustvarja unikatne recepte omamnih okuson iz manj znanih, tudi eksotičnih sestavin. Z Nočno gostjo bo klepetal Sandi Horvat.


02.10.2016

Ivana Stipić Lah

Ivana Stipić Lah nedeljske večere na našem radiu zaključuje, tokratno nedeljo pa bo z nami tudi začela. Novinarka in blogerka, ki je novinarski poklic nekaj let poučevala v Afganistanu, je voditeljica nove oddaje na 1. programu Radia Slovenija Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Ivano Stipić Lah je na nočni obisk povabila Enisa Brizani.


01.10.2016

Martina Kmet

Gostja tokratnega nočnega programa, ki bo voden iz koprskega studia, bo Martina Kmet, mlada pravnica iz Kopra, ki vsak prosti trenutek izkoristi za potovanja. Pred kratkim se je vrnila iz Uzbekistana in Kirgizije, kjer je popotniškemu utripu dodala dobrodelno noto. Tako kot na vseh drugih potovanjih je spomine vtisnila v fotografski aparat, ki je njen nepogrešljivi sopotnik tudi v vsakdanjem življenju, že od nekdaj. Med nočne ptice se po nekaj letih premora vrača novinarka Mateja Brežan.


30.09.2016

Nočni obisk

V petkovo noč bomo stopili s pravljicami. Z zgodbami, ki so se širile od ust do ust, preden so kot zapisane dobile status literature. V magijo pravljične besede nas bo popeljala pravljičarka, performerka in korepetitorka, izvrstna pripovedovalka in raziskovalka zgodovine evropske literarne pravljice, Ana Duša. Kako in od kod se je razvila današnja pravljica in kako je pripovedovanje postalo nova oblika odrskega nastopanja, bo pripovedovala poslušalcem in voditeljici Nadi Vodušek.


29.09.2016

Ddr. Igor Grdina

Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.


28.09.2016

Tjaša Kogej

Tjaša Kogej kot ustanoviteljica ljubljanske plesne šole Minimundo že skoraj 20 let vzgaja nove plesne generacije rekreativnih plesalcev in tekmovalcev street dance show plesov, ki nizajo uspehe tako doma kot v tujini in skupaj ustvarjajo svoje lastne plesne predstave. Pri njenem delu ji je poleg plesnega napredka in vsesplošnega zadovoljstva ter dobrega počutja plesalcev in njihovih staršev pomemben predvsem odnos do vsakega posameznika. Kot sodelavka mehiških in ameriških medijev je bila tudi ustanoviteljica in urednica prve slovenske revije o telenovelah in njihovih zvezdnikih, še danes pa ostaja tesno povezana z latino svetom. O vsem tem bo več povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


26.09.2016

Vonj je sveta vladar

Povprečen človek lahko prepozna približno deset tisoč različnih vonjev, raziskave o tem, kako vpliva na človekovo obnašanje, pa so še v povojih. Naše čutilo za voh je močno integrirano z našimi čustvi, spomini, obnašanjem in zdravjem. Uporaba vonja je tudi pomemben del sodobnih marketinških strategij, parfumska industrija že stoletja zapeljuje s svojimi mešanicami, aromaterapija pa, četudi uporaba aromatičnih snovi sega že v daljno preteklost, saj so stare civilizacije dišeče rastline uporabljale za zdravljenje telesnih in duševnih težav že tisočletja, postaja vse bolj uporabljana veja holistične medicine. O človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, se bo voditeljica Liana Buršič pogovarjala z nočnima gostoma prof. dr. Damjanom Janešem, magistrom farmacije in mednarodno priznano certificirano aromaterapevtko Melani Kovač.


25.09.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Prvi jesenski dnevi so prinesli zlata jabolka oziroma kakije in kmalu bodo oživele hiške s pečenim kostanjem. Prijazni dnevi so kot roka, ki človeka poboža in vas povabi na nočni obisk, na klepet z Mojco.


24.09.2016

dr. Jurij Bizjak

Vsak dan se ob poslušanju ali branju novic soočamo z nemirom na Bližnjem vzhodu. Pa ga dovolj poznamo? Ali razumemo, zakaj se prav tam, v zibelki civilizacije, že stoletja prepirajo in vojskujejo? So glavni krivec verska nasprotja? Morda boj za obvladovanje naravnih bogastev ali pa je, preprosto rečeno, narodom, ki sobivajo na zgodovinskem stičišču sovraštva, med islamom in krščanstvom, vojskovanje zapisano v genih. To je le nekaj vprašanj za pogovor z nočnim gostom, koprskim škofom, dr. Jurijem Bizjakom, poznavalcem Bližnjega vzhoda, ki se je v Jeruzalemu, v popku sveta, kot mu sam pravi, tudi strokovno izpopolnjeval iz zgodovine in arheologije. Tja pogosto odhaja tudi kot vodič na romanjih. Poznavanje regije in njene zgodovine bo z nami delil v nočnem obisku, na katerega ga je povabil Sandi Škvarč.


23.09.2016

Rada Kikelj Drašler

Danes po polnoči ste vabljeni, da se pridružite pogovoru z vsestransko umetnico Rado Kikelj Drašler, ki v svojem življenju išče resnico, takšno kot je, saj je zanjo le ta pogoj za kreativno delovanje. »Iščem resnico in skušam iz nje izhajati, tudi kadar je žalostna, jezna in nemočna. Resnica je neizprosna in tako doživljam pesem, glasbo, risbo, igranje, kadar počnem tiste stvari, ki morajo izhajati iz mene, kot iz avtorice«, pove Rada Kikelj Drašler, pevka zasedbe Orkestrada, intermedijska umetnica in interdisciplinarna ustvarjalka sodobnih umetnosti. Z njo se bo o tišini in glasbi, miru in kaosu ter o pisanih sanjah in prekomernem razmišljanju pogovarjala Lea Ogrin.


22.09.2016

Žiga Ozmec

Z jesenjo se začenja tudi nova športno-rekreacijska sezona. »Živeti s športom in za šport« ali »zdrav duh v zdravem telesu« pa živi in udejanja naš tokratni nočni gost, mlad in vsestransko športno aktiven Mariborčan Žiga Ozmec. Pred kratkim se je vrnil z Nove Zelandije, kjer je bil na snemanju stote številke DVD-ja »Les Mills body pump« (Les Mils bodi pamp), ki bo prihodnje leto novo vadbeno gradivo vodečim tovrstne skupinske vadbe fitnes po svetu. Voditelj Zoran Turk ga je povabil v nočni program tudi zato, ker je Žiga kljub svojim mladim letom zelo vsestranski: je tehnik zdravstvene nege, maser, diplomirani varstvoslovec, inštruktor fitnesa, inštruktor in nacionalni Les Mils trener ter bivši vrhunski športnik – večkratni državni prvak in zmagovalec svetovnega pokala v Kickboxu (kikboksu) in zmagovalec več odprtih prvenstev in pokalov v kikboksu in Taekwondoju (tekvandoju).


21.09.2016

Maja Bajt

V želji po osebnostni rasti in lažjemu spoprijemanju s težavami se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. To je splošna človeška lastnost. »Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj,« pravi psihologinja mag. Maja Bajt, gostja nocojšnjega Nočnega obiska. »Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.« Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi: sprejemajoče, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo. V svojo družbo vas po polnoči vabita Maja Bajt in Iztok Konc.


Stran 114 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov