Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


08.02.2017

Pogovori z Mojco

Zimski dež nas še kar ne spusti iz krempljev, a to dobre volje nočnih poslušalcev ne pokvari. Na predvečer praznika vas voditeljica Mojca vabi k telefonu s kakšno šalo ali za klepet kar tako. Nočne ure v dobri družbi minejo kot bi mignil.


06.02.2017

Nika Zorjan

Nika Zorjan je pop pevka, ki zadnja leta niza hit za hitom. Njena skladba Po dežju že dobra tri leta ostaja ena najbolj poslušanih skladb na slovenskih radijskih glasbenih lestvicah. 23-letna Prekmurka, ki je že stala na evrovizijskem odru kot spremljevalna vokalistka, bo kot solistka nastopila tudi na letošnjem izboru za pesem Evrovizije EMA. Kako potekajo intenzivne priprave na nastop se bo med drugim z gostjo nočnega klepeta pogovarjal Sandi Horvat.


05.02.2017

Blaž Germšek

Na nočni obisk prihaja Blaž Germšek, vodja Centra za raziskave in poskusništvo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Je eden tistih, ki utira pot novim načinom pridelovanja hrane pri nas. Njegovo glavno področje dela je namreč implementacija sodobnih tehnologij v kmetijstvo. Agronom, ki sledi svetovnim trendom, bo v nočnem pogovoru z Ano Skrt spregovorili tudi o hidroponiki, uporabi brezpilotnih letalnikov za kmetijske namene, povzel trende urbanega kmetijstva in se sprehodil do tovarn zelenjave na Japonskem.


04.02.2017

Rock skupina Vintage

V novogoriškem studiu Radia Koper bomo po polnoči gostili rock skupino Vintage. Skupina zveni tako, da bi se s skladbami, v kolikor bi luč sveta ugledale v osemdesetih, usidrala med klasike in bi se je spominjale generacije. Ampak skupine ne bomo umeščali v predalčke. Najprej jo bomo spoznali in šele nato njenim članom postavljali vedno aktualna vprašanja o rock ‘n’ rollu. Na nočni obisk je člane skupine Vintage povabil Boštjan Simčič.


03.02.2017

Jernej Šček

Na nočni obisk prihaja Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na liceju Prešeren v Trstu. Kot avtor objavlja v dnevnikih in revijah, kot voditelj in avtor oddaj sodeluje tudi z Radiem Trst A. Prireja predavanja in okrogle mize v sklopu tržaških kulturnih društev ter za projekt Misliti več. Je navdušen gornik in ljubitelj svetovne gorniške literature. Zase pravi, da so gore zanj poligon osebne rasti. Kot predavatelja ga boste lahko spoznali tudi na bližajočem se Festivalu gorniškega filma.


02.02.2017

Simon Eržen

Simon Eržen je strasten kolesar že od malih nog; po številnih uspehih v gorskem kolesarjenju se je odločil za še drznejši korak – s kolesom prekolesariti ves svet in iti preko vseh meja. Precejšen kos načrtovane poti je že za njim, toda za cilj, ki je 100.000 kilometrov, bo moral še krepko vrteti pedale. O doživljanju Japonske, Nove Zelandije, Tadžikistana in drugih dežel nam bo pripovedoval takoj po polnoči. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.


01.02.2017

Slavko Mežek

Slavko Mežek, po duši in izobrazbi predvsem glasbenik, velja za opaznega aktivista pri ohranjanju ter uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Velik prijatelj in poznavalec slovenskega zamejstva, zadnja leta vodi nacionalno gibanje Kultura-natura.si, katerega projekti med drugim so Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej in (Ne)znano zamejstvo.


30.01.2017

Anja Garbajs in Peter Tišler

Anji Garbajs so zdravniki pred dvema letoma že drugič presadili jetra. Ves čas je verjela, da bo po operaciji spet lahko potovala, se športno udejstvovala; skratka živela kot pred boleznijo … In dejansko je tako. Peter Tišler je pred slabim letom dobil kar dva organa: novo ledvico in trebušno slinavko. Zdaj, pravi, lahko spet živi svobodno in brez večjih omejitev. Dve življenjski zgodbi, dve težki preizkušnji. Anjo Garbajs in Petra Tišlerja je na nočni obisk povabil Iztok Konc.


29.01.2017

Danijela Voljč (Konfucijev Inštitut)

Kitajsko novo leto se letos začenja 28. januarja in je v znamenju petelina. Med drugim naj bi slednji simboliziral ponos, ambicioznost, iskrenost in pogum. Kitajsko novo leto je čas največjih kitajskih migracij, v prvih urah nedelje pa se bomo tudi mi odpravili na popotovanje na Kitajsko in nazaj, in sicer z magistrico Danijelo Voljč, direktorico Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Slednji je eden izmed 511 Konfucijevih inštitutov v 140 državah sveta, in eden izmed 25, ki so lani dobili naziv » Konfucijev inštitut leta«. O poučevanju in spoznavanju kitajske kulture, povezovanju in poslovnih priložnostih ter seveda tudi o običajih praznovanja kitajskega novega leta v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk je Danijelo Voljč povabila Mojca Delač.


28.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.01.2017

Tilen Artač

V oddaji Nočni obisk se nam bo to noč pridružil Tilen Artač. Tilen je umetnik. Je najmlajši dobitnik Ježkove nagrade. Njegov glas in včasih tudi obraz lahko prevzameta mnogotero podobo. Je to talent ali nadnaravna sposobnost? Kako velika je odgovornost, ki pride s tako posebno močjo? Kako nadarjeni satirik preverja aktualno dogajanje, komu sledi na družabnih omrežjih in kakšne izjave, dogodki in opažanja sprožijo vznik novega lika? Preverite po polnoči, ko se bo s Tilnom Artačem pogovarjala Lea Ogrin.


26.01.2017

Jože Korošec in Marjan Šarec

V prvi uri nočnega programa lahko prisluhnete pripovedi 89-letnega Jožeta Korošca iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah. Kljub starosti je vedrega duha in iskrivih misli. Dandanes mu je v največje veselje rezbarjenje in kiparjenje iz lesa. Njegovemu razmišljanju o življenju, delu in domovini lahko prisluhnete po polnoči. Oddajo je pripravila Metka Perko. V nadaljevanju nočnega programa, pa bomo ponovili oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri je bil naš gost Marjan Šarec, župan občine Kamnik, pred tem pa dolgoletni radijski in televizijski ustvarjalec. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


25.01.2017

Slovenska pin-up kraljica Sara Stacey Child

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.01.2017

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Hladni, a lepi sončni dnevi nas obdajajo. Kljub mrazu je treba ven, v naravo. Saj veste: vreme je vedno pravo, samo oprema, obleka in obutev, mogoče ni. Prava oprema za klepet v nočnem programu, kamor vas vabi voditeljica Mojca, pa je poln mobi. Bodite zraven


21.01.2017

Evgen Ban

Doma je iz Kontovela pri Trstu in je eden najbolj znanih zamejcev tudi na naši strani. Šport in glasba sta njegova strast, radio, televizija in oder so njegova ljubezen in poklic. Pravi, da je Italijan in Slovenec. V Italiji je Eugenio, pri nas Evgen Ban. Več let je bil televizijski voditelj v Milanu, predlani tudi moderator slovenskega razstavnega prostora na Expu. Danes je tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. O svojem razgibanem življenju, razpetem med številne aktivnosti, bo Evgen Ban pripovedoval Sandiju Škvarču po polnoči.


20.01.2017

Tin Vodopivec

Na nočni obisk prihaja eden izmed začetnikov slovenske ”stand up” komedije, ki ravno v teh dneh praznuje 10. obletnico obstoja v pri nas, Tin Vodopivec. S svojim čistim observacijskim humorjem je od začetka svoje kariere leta 2006 s svojimi nastopi obiskal države po vsem svetu, trenutno pa je Tin Vodopivec skupaj z Borisom Kobalom eno najbolj vročih imen komedije v predstavi Staro za novo. S Tinom Vodopivcem se bo voditelj Aleš Ogrin po polnoči pogovarjali o priljubljenosti ”stand up” komedije pri nas, stvareh, ki komika navdihujejo pri sestavljanju šal in tudi o dobrodelni noti, ki jo ima predstava Staro za novo.


19.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.01.2017

Nočni obisk

Sredin nočni obisk bo minil v znamenju lokostrelstva, dinamične športne panoge, ki združuje fizično moč in psihično stabilnost. Čeprav lokostrelstvo medijsko ni najbolj izpostavljen šport, naše tekmovalke in tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih redno posegajo po najvišjih mestih. Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj tega športa , je Lokostrelska zveza Slovenije, ki pod svoje okrilje združuje več kot 30 klubov, ti pa skrbijo tudi za lokostrelski »podmladek«. Več o lepotah lokostrelstva, različnih panogah, opremi in prizoriščih bosta voditelju Juretu Čepinu povedala tekmovalka Toja Ellison in strokovni sodelavec lokostrelske zveze Matija Žlender.


16.01.2017

Nejc Lisjak

Nejc Lísjak je 21-letni igralec, režiser, prevajalec in pevec. Z odrsko umetnostjo se je začel ukvarjati že kot majhen otrok, od takrat pa sodeloval v več kot štiridesetih gledaliških projektih. Najuspešnejša dva sta muzikala Annie in Moje pesmi, moje sanje, zadnji se spomladi seli še na največje slovenske odre, prvič bo na sporedu v dvorani Tivoli. Nejc Lisjak, ki bo gost voditeljice Tadeje Bizilj, pravi, da je gledališče njegova strast, ki ga spremlja vsak dan in ga je naučila, da ni nič nemogoče, pogovoru, ki bo prepleten z glasbo iz najrazličnejših muzikalov in gledaliških predstav pa se lahko pridružite v noči na ponedeljek.


Stran 109 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov