Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


02.06.2017

Urša Zgojznik

Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.


01.06.2017

Bogomir Dolenc

“Tečem, da pomagam”, je moto ekstremnega tekača in triatlonca Bogomira Dolenca, podpornika športno humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up in organizatorja različnih športnih in dobrodelnih dogodkov. Prav v teh dneh je sredi prireditve “10 krogov za 10 nasmehov”, kjer želi v desetih dneh preteči 10 maratonov na različnih stadionih po Sloveniji. S tekom zbira denarna sredstva za socialno kuhinjo in upa, da bo vsaj nekaterim brezdomcem omogočil topel obrok. Bogomir Dolenc bo gost Darinke Čobec takoj po polnoči.


31.05.2017

Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer

Razmišljanje o zdravi prehrani je tako rekoč ena izmed zapovedi sodobnega življenja. Ketogena dieta, v kateri izrazito omejimo ogljikove hidrate, povečamo pa vnos maščob, še zdaleč ni nekaj novega. Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja se sliši kot oglas za čudežni prehranski dodatek, ampak tako piše v podnaslovu knjige »Bemu mast«. Avtorja Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer prihajata na nočni obisk. Kaj pomeni zdravo prehranjevanje, koliko nas stane, imamo sploh dovolj časa za to, kako se globalizacija odraža na naših krožnikih in zakaj še vedno verjamemo v čudežne tabletke za vitkost, po polnoči na Prvem z voditeljem Bojanom Leskovcem.


29.05.2017

Improvizacijsko gledališče Ljubljana

Zadnji ponedeljek v maju začenjamo z mešanico gledališča in retoričnih spretnosti, na nočni obisk namreč pridejo člani Improvizacijskega gledališča Ljubljana. Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski so moči združili v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Redno nastopajo po vsej Sloveniji, aktivni so tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa so prejeli več nagrad. Podrobneje jih boste spoznali po polnoči.


28.05.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec - Sirija nekoč in danes

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.05.2017

Marin Medak

Vesna Potočar Godnič bo po polnoči gostila Marina Medaka, kapitana veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik in edinega Slovenca, ki je opravil to pot.


26.05.2017

Dragan Živadinov

Vas zanima, zakaj ima gledališka umetnost preroško moč? Kaj se vam dogaja, ko se znajdete sredi gledališkega dogodka? Vas vznemiri, se z njim poistovetite, lahko spremeni vaš pogled na svet? Ste že marsikaj prebrali o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, a ga niste še nikoli obiskali? Ste vedeli, kdo je njegov idejni oče? Se kdaj vprašate, kaj je retrogardistični postopek v gledališču in se vam odgovor venomer izmika? V nočnem pogovoru bomo šli skozi retrogardo, kozmokinetično gledališče, obrede poslavljanja, postgravitacijsko umetnost, pa tudi skozi mnoge druge reči, ki žarčijo skozi življenje in delo umetnika Dragana Živadinova. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek. Pot v vesolje bo na široko odprta.


25.05.2017

Franci Horvat

Po polnoči bo naš gost Franci Horvat, fotograf, gornik, alpinistični popotnik, samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije in publicist. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo fotografski motivi iz narave. Preizkuša pa se tudi z ostalimi zvrstmi fotografije, kot sta portretna in makro fotografija. Že vse življenje je povezan z gorami. Pripovedoval bo o svojem odnosu do fotografije in narave, o lanskem gorniškem podvigu, imenovanem Grintova pot okoli Grintovcev, pa tudi o popotovanju na Kubo in Tajsko. V družbo vas vabi voditelj Teodor Bostič.


24.05.2017

Nagrajeni arhitekti: Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc

Letošnje osrednje slovensko arhitekturno priznanje - Plečnikovo nagrado - so za zasnovo Materinskega doma v Ljubljani prejeli Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc. Strokovna žirija je njihovo delo opisala kot inovativno in domiselno. Zapisali so, da gre za stavbo, v kateri ni nihče zares doma, a se lahko v njej vsi počutijo domače. Nagrajene arhitekte smo povabili na Nočni obisk. V noči s torka na sredo bo z njimi klepetal Iztok Konc.


22.05.2017

Rahela Hojnik Kelenc

»Slovenija, učeča se dežela« je slogan letošnjega tedna vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v državi. V tem tednu se zvrstijo številni dogodki, ki opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Kako je potekal teden vseživljenjskega učenja 2017, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije, se bomo med drugim pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Lendava, Rahelo Hojnik Kelenc. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.


21.05.2017

Klepet z voditeljico Mojco

V pomladnih dneh, ko zunaj vse diši in žvrgoli, je prepovedano biti sam in slabe volje. In kako se temu upreti? Pripravite kakšno šalo, napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite za kratek klepet voditeljico Mojco. Boste videli, da se bo vse obrnilo na bolje.


20.05.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


19.05.2017

Urša Drofenik

Kaj oziroma kdo se skriva za besedo ‘influencer’? Sploh imamo slovenski prevod zanjo? Kaj točno je tisto, kar tistim, ki to so, prinaša korist? In kakšno korist imajo tisti, ki influencerja najamejo ali postanejo njegovi pokrovitelji? Velik vpliv na današnji nočni obisk bo imela Urša Drofenik, krajinska arhitektka, fotografinja in gorska kolesarka, ki bo skušala vplivati na vprašanja voditelja Jureta K. Čokla.


18.05.2017

Ellina Turk

Nočni klepet bomo začeli aktivno, z gibanjem. Naša gostja bo Tara Ellina Turk, ki je fitnes vzljubila pri dvanajstih letih, pri 20-tih pa je že poklicna Les Mills inštruktorica. Kaj je Les Mills, kako pomembno je gibanje v našem vsakdanu, katera prehrana je »zdrava in prava«in še več ..po polnoči. Voditelj Robert Zajšek vabi k poslušanju.


17.05.2017

dr. Anamarija Žagar

Na nočni obisk prihaja biologinja doktorica Anamarija Žagar, ki nam bo predstavila zanimivo življenje kuščarjev. Njena doktorska disertacija o odnosih med dvema vrstama kuščaric in njihovi interakciji z drugimi živalskimi vrstami je lani prejela nagrado programa ‘Za ženske v znanosti’. Doktorica biologije raziskuje ekološka vprašanja skozi opazovanje vedenja in fiziologije kuščarjev. Le to nam namreč lahko pomaga razumeti in predvideti spremembe, ki jih prinašajo podnebne spremembe v prihodnosti. V prostem času pa je Anamarija Žagar tudi predsednica Herpetološkega društva, ki ta petek na območju doline Drage pri Igu organizira poseben dogodek – BioBlitz. Gre za koncentrat raziskovalnega tabora, kjer bodo strokovnjaki v 24h urah skušali poiskati in popisati kar čim večje število vrst. Bliža se namreč 22. maj, Svetovni dan biotske pestrosti. Slovenija se lahko pohvali z visoko biotsko raznovrstnostjo. Vseeno je na rdeči seznam ogroženih živali vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev. Nekatere izmed slednjih vam bo predstavila nočna obiskovalka dr. Anamarija Žagar. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.


15.05.2017

Režiser Dejan Babosek o filmu Strah

Zadnji film Dejana Baboska prikazuje zgodbo o najstniku, ki podleže propagandi neonacistične skupine. Film je odgovor na nestrpnost v družbi, ki se je začela kazati ob prihodu beguncev v Evropo leta 2015, pove režiser in doda: »Takrat je naenkrat eksplodiralo v medijih, na socialnih omrežjih, v politiki. Naenkrat je privršalo iz ljudi tisto najboljše, humano – pomagati sočloveku – in hkrati tisto najbolj nagnusno v človeku, ko se je začel udejanjati ves ta sovražni govor.« Režiserja in scenarista Dejana Baboska, ki je s filmom Strah zagnal kampanjo ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji, bo v ponedeljkovem Nočnem obisku gostila Darja Pograjc.


14.05.2017

Alenka Milič in Tomaž Flajs

Katera je najpogostejša težava, ki jo ljudje želijo razrešiti s psihoterapevtom? Kakšni smo Slovenci, zadovoljni in prodorni ali nas pretirano ovirata slaba samopodoba in ponižnost? Kako to razrešiti, kakšno pot bo ubral psihoterapevt? In kakšen človek naj bo – kaj stori, če ga pretirano gane nemoč ob poskusih razreševanja zgodbe stranke? Kdo je pravi psihoterapevt, kdo šarlatan, ki bo vse zdravil denimo s čiščenjem čaker? O skrivnostih s psihoterapevtovega kavča z dvema od njih: gostimo Alenko Milič in Tomaža Flajsa.


13.05.2017

Miran Bevc

Gost tokratnega nočnega programa bo , strastni popotnik iz Parecaga pri Sečovljah, ki je v zadnjih 40 letih prepotoval skoraj ves svet. Njegove najbolj drzne avanture so se začele že v 70. letih, ko sta se z ženo Lejlo odločila s spačkom potovati proti jugozahodu Evrope in naprej v severno Afriko. Od takrat sta ju, sprva spaček, nato pa lastnoročno predelani vozili, popeljali še na Nordkapp, na Islandijo, v Mongolijo, v Saharo, Iran in še kam. Zaradi službenih dolžnosti je vmes z družino skoraj 4 leta živel v Alžiriji, iz katere so morali zaradi začetka vzpona ekstremističnih skupin skorajda dobesedno zbežati. Kot velik ljubitelj glasbe pa je bil Miran Bevc v 70. letih prejšnjega stoletja tudi del ekipe Radia Študent in revije Stop, ki je takrat po Sloveniji, tudi v najbolj odročne kraje, pripeljala t.i. “Potujočo stopoteko”. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


12.05.2017

Rok Košir

Obeta se noč izvrstne muzike in skladno uglašenih besed. Čeprav je treba glasbo predvsem poslušati, se da o njej tudi veliko povedati. Še posebej, če si z njo tako prepleten in jo imaš tako rad kot Rok Košir, ki prihaja na nočni obisk. Kot programski soustvarjalec in direktor festivala Druga godba poskrbi, da lahko v domačih dvoranah slišimo čudovite in še neznane nam godbe, glasbene izvajalce, ki so mu ljubi, pa večkrat gosti tudi doma, v dnevni sobi. Direktorja Druge godbe in gostitelja Pineline dnevne sobe je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


11.05.2017

Sabina Cvilak

Na sproščen nočni radijski majski obisk tokrat prihaja naša operna diva, sopranistka Sabina Cvilak. Blesti na koncertnih in opernih odrih doma, po Evropi in svetu. Tam in tu oziroma tukaj in tam tudi odlično uspeva razpeta med materinstvom in kariero. Kako? To bomo slišali v pogovoru z voditeljem Zoranom Turkom v studiu v Mariboru. Prisluhnite po polnoči.


Stran 104 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov