Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


31.08.2017

Gaja Klas

Na obisk v nočni program prihaja zvočna terapevtka Gaja Klas. Holistični “zdravilni” zvok je njena strast in delo. Verjame, da je kristalni zvok zdravilo prihodnosti, ki smo ga odkrili na novo, z namenom, da širimo in dvigujemo kristalno zavest. Gaja je zaključila šolanje v tujini kot prvi slovenski Aurasound zvočni terapevt in večji del časa namenja individualnim obravnavam, kjer zvok prevaja po principu štirih elementov ob uporabi prvinskih inštrumentov in svojega glasu. Pred mikrofon jo je povabila Jasmina Bauman.


30.08.2017

Romana Kranjčan

Ob imenu nočne gostje se spomnimo na uspešnico Račke, na Anko kleptomanko in na Jaka, ki naj prinese lojtro. Otroci bi dodali še Murenčke, Hudo mravljico in Gusarsko. Sama pa bi danes izpostavila romančice - pesmi za dušo. Na nočni obisk prihaja Romana Kranjčan, ki zase pravi, da ji je bila glasba položena že v zibelko. Brez nje si ne zna predstavljati življenja. Rada ima tudi dobro poezijo, gledališče, ples in srčne ljudi. S simpatično in nasmejano glasbenico Romano Kranjčan se bomo družili nocoj malo po polnoči. Na nočni pogovor jo je povabil Iztok Konc.


28.08.2017

Tina Popovič

Gotovo ste v katerem od parkov, morda na Ljubljanskem gradu, ali drugje po Sloveniji, že opazili rdeče ležalnike, ljubke stolčke, blazine s črkami in zaboje s knjigami. Morda ste se tudi že zleknili na travo ali ležalnik in prelistali katero od knjig. Knjižnica pod krošnjami deluje že nekaj let in je vse bolj živa. Za njo tiči ekipa inštituta Divja misel, njegova vodja pa je Tina Popovič. A knjige pod drevesi še zdaleč niso edino, kar vzgajajo. Vodnikova domačija, v kateri imajo že dve leti svoj domicil, je prizorišče mnogih dogodkov, povezanih z literaturo. In še z marsičem drugim. Tudi nočni pogovor ne bo tekel le o pisani besedi. Tino Popovič je na obisk povabila Nada Vodušek.


27.08.2017

Boštjan Krek

Oblikovanju telesa bomo namenili prve ure zadnje avgustovske nedelje. Pri tem nimamo v mislih le zmanjševanja števila kilogramov, nič bolj enostavno ni niti pridobivanje le teh. Pri tem gre za dolgo in trnovo pot, sploh če imamo premalo znanja in izkušenj. Za dosego želenega cilja je ponavadi potrebne veliko volje, odrekanja in tudi motivacije. Pri tem nam lahko pomaga osebni trener. Kako se sploh znajti v poplavi ponudbe na področju osebnega trenerstva, vrsti različnih diet in tudi vadb? Na ta in podobna vprašanja bomo odgovarjali z lincenciranim osebnim trenerjem, Boštjanom Krekom.


26.08.2017

Goran Sambt

Goran Sambt, prekmurski Koprčan, se je pravkar vrnil iz odročne in skrivnostne dežele, ki meji na Uzbekistan, Kitajsko in Kazahstan, iz Kirgizije. Na 14-dnevni kolesarski turi je spoznaval deželo, v katero radi zaidejo bolj alternativni popotniki. Vtise iz enega zdaj že redkih neskomercializiranih biserov bo predstavil skozi pogovor z Matejo Brežan.


25.08.2017

Robert Čuk

Delo v gozdu spada med najbolj nevarne poklice pri nas, motorna žaga pa je statistično gledano najbolj nevarno orodje. Kako oboje povezati v športno disciplino, bo voditelju Juretu K. Čoklu pojasnil Robert Čuk, evropski prvak tekmovanja gozdnih delavcev ter član ekipe evropskih prvakov v moštveni tekmi. Naše ase si boste na državnem prvenstvu lahko ogledali v živo tudi letos oktobra na Kopah!


24.08.2017

Primož Ledinek

Tokrat bomo predstavili transkulturni prostor, oblikovan v sozvočju narave in človeka, kjer nastajajo nove ideje in kjer se predstavljajo perspektivni umetniki. Pruh je nekdanji kamnolom na slovensko-avstrijski meji s pestro zgodovino, danes pa deluje kot infocenter in je sestavni del športno-kulturne ponudbe tega obmejnega dela Štajerske. Gost Teodorja Bostiča bo Primož Ledinek, predsednik društva za organiziranje lokalnih aktivnosti Losi.


23.08.2017

Gorazd Trušnovec

Prebivalec Slovenije v povprečju letno zaužije 1,3 kilograma medu, po podatkih Čebelarske zveze Slovenije imajo slovenski čebelarji skupaj od 140 tisoč do 150 tisoč čebeljih družin. Povprečna starost čebelarja se je v zadnjih petih letih s 66 spustila na mejo pod 60 let, kar kaže na to, da se slovensko čebelarstvo revitalizira in pomlajuje. Hitro razvijajoča čebelarska niša postaja urbano čebelarjenje, podpirajo ga velika evropska mesta, in prijelo se je tudi pri nas. Društvo »Urbani čebelar« združuje in povezuje čebelarstvo, čebelarski turizem, varovanje okolja, kmetijstvo, biotehnologijo, kulturo, arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Urbano čebelarjenje prinaša številne koristi, »mestni« med je zelo kakovosten, čebele oprašujejo sadna drevesa, za ljudi pa je blagodejno tudi vdihovanje čebeljih aerosolov. Na nočni obisk prihaja urbani čebelar in filmski kritik Gorazd Trušnovec. Povabil ga je Bojan Leskovec. Izvedeli boste, zakaj je urbano čebelarjenje »več kot med«.


21.08.2017

Anja Strašek

Inženirka računalništva in informatike po izobrazbi, programerka po poklicu, popotnica po srcu. Anja Strašek je razpeta med udobnostjo in domačnostjo doma ter željo po odkrivanju prostranosti sveta. Potovanja ji dajejo to, kar ji računalništvo jemlje, in obrnjeno. Iz potrebe po izražanju svojih misli, želja in hrepenenj s pisano besedo in želje po deljenju svojih izkušenj s potovanj je ustvarila blog in tako povezala več svojih interesov, kot so pisanje, fotografija ter oblikovanje in postavljanje spletnih strani, vsem svojim dosedanjim strastem pa je dodala še eno: bloganje. O svojih potepanjih in pisanju bo Anja Strašek na začetku novega tedna več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


20.08.2017

Pihler v zadnjih sekundah rešil Maribor

Eni od sedmih milijard je ime slovenske indie folk zasedbe, katere glavnina članov prihaja iz Jezera pri Trebnjem. Glavni vokalist in kitarist Aljaž Hrastar jo je sestavil pred štirimi leti z željo, da bi skupina bratov, sester in prijateljev nadaljevala z njegovim, do tedaj samostojnim delom. Zasedbo zaznamuje prepletanje violine, klavirja, akustične kitare, klarineta in drugih instrumentov. Poleg številnih manjših nastopov v različnih slovenskih krajih so se širši javnosti predstavili tudi na ljubljanskem festivalu Urbano dejanje. Nekaj avtorskih sklad bodo zaigrali tudi v nočnem obisku po polnoči.


19.08.2017

Jernej Bortolato

Na nočni obisk prihaja Jernej Bortolato, kamnosek in podjetnik. Ni tipični kamnosek, ki bi se posvečal izdelavi tradicionalnih kraških jert in tlakov, osredotočil se je na izdelavo drobnih, unikatnih izdelkov umetne obrti, izdelanih iz kraškega kamna. Njegova vloga je večplastna – je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, sodnik na mednarodnih kamnoseških tekmovanjih, eden pomembnejših členov Festivala kamna v Pliskovici. Zakaj se je kot kamnosek osredotočil na izdelavo drobnih izdelkov iz kraškega kamna, kako usklajuje vse vloge, kako se med seboj dopolnjujejo in kako na tako širok krog aktivnosti gleda družina? Odgovore bo v Nočnem obisku iskala Janja Novoselc.


18.08.2017

Martin Močnik

Na nočni obisk prihajata Martin Močnik in njegova psička Biba, ki se vneto pripravljata na pot. Peš se bosta odpravila po Jakobovi poti oziroma po slavni poti Camino de Santiago. Martin je pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni izgubil vid, kar pa mu ni vzelo volje po velikih podvigih. Večkrat je prehodil že celo Slovenijo, zdaj pa čuti, da je čas za večji podvig na tujem. V dobrih 40 dneh bosta z Bibo prehodila skoraj 1000 kilometrov, se prebila čez visoke pirenejske prelaze in se odpravila še naprej po Portugalski poti do tako imenovanega ‘konca sveta’.


17.08.2017

Bojan Mihalič

Na nočni obisk tokrat prihaja priznani mariborski fotograf Bojan Mihalič. S fotografiranjem se ukvarja že četrt stoletja; v tem času se je pred njegovim objektivom zvrstilo nekaj tisoč ljudi – vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo željo. Naš gost je tudi fotoreporter, sicer pa popotnik, pustolovec, romantik in človek s poslanstvom. Gosta bo v nočnem programu predstavil voditelj Zoran Turk.


15.08.2017

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.08.2017

Kakšna gobarska sezona se obeta?

Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob. Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.


13.08.2017

Dr. Metka Hercog

V prvih minutah nedelje bodo osrednja tema – selitve. Doktorica Metka Hercog je postdoktorska raziskovalka, in sicer trenutno razpeta med Univerzo Illinois v ZDA in Univerzo v švicarskem Baslu. V okviru Nacionalnega raziskovalnega centra odličnosti se je med drugim veliko ukvarjala s selitvami visoko izobraženih ljudi v Švico. To deželo od blizu spoznava že kar nekaj let, saj ji selitve, tudi iz lastnih izkušenj, niso tuje. Po diplomi iz mednarodnih odnosov v Ljubljani je odšla na Nizozemsko, kjer je magistrirala in doktorirala, delovno je zelo povezana tudi z Indijo in ZDA. O svojem raziskovanju, migracijskih politikah, visoko kvalificiranih migrantih in seveda lastni izseljenski zgodbi bo dr. Metka Hercog spregovorila na nedeljskem nočnem obisku, kmalu po polnoči. V radijsko družbo jo je povabila Mojca Delač.


12.08.2017

Maja Kenda

Gostja nočnega programa bo Maja Kenda. Pred 10 leti je naredila korenito spremembo v svojem življenju. Odločila se je, da izstopi iz potrošniške družbe in najde svojo srečo v preprostem življenju, v tesnem stiku z naravo. Spremenil se je tudi njen notranji svet. Stopila je na pot samoraziskovanja. Narava je postala njena učiteljica. Naučila jo je videti lepote, ki so okrog nas, v vseh nas, slišati tišino. Vendar ta odmik ni bil njena končna postaja, zato se je po sedmih letih vrnila nazaj v svet tukaj in zdaj, svet, kakršen je, in ne kakršnega bi si želela. To je bila nova velika sprememba, ki ji je prinesla razumevanje srednje poti. Gibanje je del njenega življenja. Zelo zgodaj je spoznala povezavo med gibom in dihom. Vrhunski šport je od nje zahteval prisotnost diha v mirovanju in gibanju, ki jo je okronal za večkratno državno prvakinjo v plavanju. Zadnjih nekaj let se poglablja v jogo. Je učiteljica hatha joge. Skupaj s partnerjem trenutno vodi DIH, Center prisotnosti, kjer svoje znanje in življenjske izkušnje deli naprej. To je njen način življenja.


11.08.2017

Boris Magdalenc

Igra na glasbilo, ki je videti kot leteči krožnik. Ne, ni priletelo iz vesolja, a ob njegovih zvokih, ki jih Boris izvablja le z rahločutnim udarjanjem z roko ali s prsti, lahko v mislih poletimo poslušalke in poslušalci. Instrument se imenuje hang in je star manj kot dve desetletji. Muzika, ki jo ustvarja Boris in tista, ki jo rad posluša, nas bo ponesla skozi to poletno noč, v pogovoru pa se bomo dotaknili še marsičesa: od Borisovih glasbenih popotovanj po svetu, do mirnega življenja v družbi konj v vasici na kraškem robu. Borisa Magdalenca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


10.08.2017

Rajko Ferk

Na nočni klepet smo povabili slikarja, galerista in aforista Rajka Ferka. Za seboj ima že več kot 250 razstav, sam je bil organizator 16-ih likovnih kolonij; zadnje z naslovom Duplek Art 6 se je udeležilo čez 40 umetnikov iz 13-ih držav. Na začetku leta je postal svetnik za umetnost in kulturno dediščino pri ustanovi ICDJ, s sedežem v Rimu. Je edini Slovenec v tej organizaciji pod okriljem Združenih narodov. Izdal je pa tudi dve knjigi, v nastajanju pa je že nova. Pogovor je pripravil Robert Zajšek.


09.08.2017

Aljoša Rudaš

Pred tednom dni se je s podiplomskega študija v Izraelu v Slovenijo vrnil Aljoša Rudaš, ki se lahko kot prvi pri nas pohvali z nazivom magistra razvojne psihologije razvoja otroka v starosti od 0 do 18 let. Zamenjati domače romsko naselje za velemesto ni bilo lahko, vendar je selitev v tehnološko dovršeno mesto prineslo tudi veliko osebnostno rast. Kako je potekalo njegovo leto v Haifi bomo med drugim spregovorili v Nočnem obisku. Aljošo Rudaša je na klepet v studio v Lendavi povabil Sandi Horvat.


Stran 100 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov