Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


31.12.2022

Gojmir Lešnjak Gojc

Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.


30.12.2022

Domen Lorenz

V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.


29.12.2022

Alenka Kuegerl

Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.


28.12.2022

Novoletni namigi in recepti

Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.


27.12.2022

Elza Budau, slikarka z besedami

Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.


26.12.2022

Nočni pogovori z Mojco

Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.


24.12.2022

Korado Lešnik

Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.


23.12.2022

Suzi Asfour

Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.


22.12.2022

Praznovanje veselega decembra po Sloveniji

V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.


21.12.2022

Živa Čebulj

Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.


19.12.2022

Mojca in Lumir Berka

V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.


18.12.2022

Petra Puhar

Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.


17.12.2022

Aleksander Batič

V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.


16.12.2022

Violeta Tomič

Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.


15.12.2022

Lana Bauman in Žan Hauptman

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.


14.12.2022

Matevž Lenarčič

Samotni zrakoplovec, ki je v zraku preživel že več kot 4600 ur. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet med tišinami modrine. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in srečno odpilotiral skoznje. Bil je vrhunski alpinist v trojici, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre. Povzpel se je na vrh osemtisočaka Broad Peak. Je tudi jadralni padalec s petnajstletnimi izkušnjami jadranja s padalom – od slovenskih gora vse do Himalaje. Je odličen fotograf, avtor desetih fotografskih monografij. Na svojih dolgih samotnih poletih je prečkal morja, oceane in mnoge dežele sveta. Letos je izšla njegova knjiga Točka brez vrnitve, premiero pa je doživel tudi dokumentarni filmTemni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem.


12.12.2022

Dejan Kozlovič

Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?


11.12.2022

Karolina Šantl Zupan

Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki so ga konec novembra priredili na ljubljanski akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike. O tem bomo govorili tudi v noči s sobote na nedeljo. Na nočni obisk pride prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na akademiji za glasbo, flavtistka in profesorica Karolina Šantl Zupan. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.12.2022

Tina Velišček in Franci Zlatar

Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru.


08.12.2022

Ksenija Trs

Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo.


Stran 17 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov