Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
Na nočni obisk prihaja oseba, ki združuje čarovnijo z glasbo. Glasba ima tudi sicer čarovno moč, vendar v tem primeru malce drugačno. Gost nočne voditeljice Lucije Grm bo Grega Sulejmanovič, morda bolj znan kot čarovnik Grega. Hokus pokus!
V četrtkovem nočnem programu bomo pobliže spoznali mariborsko grafitarsko prizorišče, na katerem se je v zadnjem času zaradi provokativnega grafita dvignilo veliko prahu. Brskali bomo tudi po zgodovini in uživali v večno svežih melodijah mojstrov Mojmirja Sepeta in nedavno umrlega Ennia Morriconeja.
Življenje slika skozi umetnost. Skozi gib, performans in glas. Čeprav ga večina pozna predvsem kot odličnega plesalca, nas zadnje tedne velikokrat razveselijo njegovi komadi in priredbe, ki jih pošilja v naša ušesa iz svojega doma. Ste že slišali vokalno izvedbo Bachove Suite za čelo števila 1 v G duru? Prelepa je. Tako kot vse druge skladbe, ki jih je že in jih bo še zapel in odigral. Načrti z glasbo so resni, kmalu se lahko zgodi album. A tudi ples je živ. V nastajanju je solo performans z delovnim naslovom Nič. In še marsikaj drugega, o čemer bo tekla beseda z Žiganom, ki ga je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Violončelistka Tanja Babnik je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 1991. V tem času je z orkestrom, ki ima domicil v naši radijski hiši, doživela zares veliko zvezdniških trenutkov na abonmajskih koncertih, studijskih snemanjih in na lanski odmevni turneji po Južni Ameriki. O neizmerni ljubezni do glasbe in o sijajnih projektih to poletje bo govorila v Nočnem obisku, v katerega jo je povabila Lidija Hartman. Seveda pa boste lahko slišali tudi njen instrument.
Saj poznate Mojco Mavec – tisto nasmejano in zgovorno voditeljico na Televiziji Slovenija. V noči na nedeljo prihaja k nam na Nočni obisk. Je strastna ljubiteljica potovanj, mojstrica v iskanju zanimivih krajev in ljudi. Nič ji ni odveč. Loti se vodenja različnih dogodkov, v zadnjem času tudi kuhanja pred televizijskimi gledalci. Vemo, da je jutro njen čas. Kako pa se znajde ponoči? K spremljanju Nočnega obiska vas vabita Mojca Mavec in Iztok Konc.
V prvi uri nočnega programa bo naša gostja nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Še pred kratkim si nismo mogli niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo znašel promet zaradi svetovne pandemije. Bomo sploh še kdaj potovali tako, kot smo včasih? Zakaj smo železnice pri nas postavili na drugi tir in ali je ideja o letečih avtomobilih samo znanstvena fantastika? Naša gostja trdi nasprotno. Prisluhnite nam tudi v nočnih urah, ko za vas pripravljamo še druge zanimive prispevke. Vaš nočni gostitelj bo Andrej Šavko.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Bi si jo namestili ali ne? Lahko dejansko pomaga ali gre zgolj za poskus? Gre za obdelavo osebnih podatkov ali ne? Več kot dovolj vprašanj za nočni pogovor z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Na nočni obisk se Štajerci odpravljamo na slovensko obalo. Naša gostiteljica bo Iris Zajec Šalič, osebna in poslovna svetovalka, ki zase pravi, da je z nogami trdno na tleh in očmi, ki vidijo široko sliko razgleda življenja. Pogovarjali se bomo o letnemu času primerni temi, o turizmu, pa tudi o prodaji, motivaciji zaposlenih in pomenu pridobivanja vedno novih znanj - tako doma kot v tujini. Z zanimivo vsestransko nočno gostjo bo poklepetal Robert Zajšek.
Arhitekt, raziskovalec, kritik, pisec s širokim pogledom in videnjem arhitekture in njene vloge v času in prostoru. Od leta 2010 je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti je letos prejel Plečnikovo odličje. O aktualnem dogajanju in prepletanju arhitekture ter oblikovanja, o novih vlogah in nalogah muzejev in še o čem se bo z zanimivim sogovornikom pogovarjala Nada Vodušek.
Gledališče Ane Monro se je od ustanovitve leta 1981 iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je okrogla tri desetletja ustvarjala za ulico in na ulici, razvilo v referenčno producentsko hišo in nevladno organizacijo, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. Te dni največ časa posveča izvedbi 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica 2020. Z ustvarjalci in člani gledališča se bomo dotaknili tudi aktualnih tem uličnega gledališča. Z gosti bo poklepetal Sandi Horvat.
"Po izobrazbi jezikoslovka (natančneje hispanistka) in sociologinja, po duši ljubiteljica narave in športnica. Pa tudi turistična vodnica, specialistka v izobraževanju starejših, mentorica v neformalnem izobraževanju odraslih, glasbenica. In mamica. Če se ne srečamo v učilnici, na spletu ali v vašem podjetju, se naše poti morda srečajo v gorah ali na odmaknjenih stezicah, kjer med tekom čistim po glavi in sem eno z naravo. Ali na kakem koncertu ali predavanju, kjer rada odkrivam nove razsežnosti bivanja in spoznavam svetove onkraj mojega." S temi besedami se na svoji spletni strani opiše Irena Grmek, profesorica španščine, lokalna turistična vodnica, citrarka in predvsem vedno nasmejana in pozitivno naravnana promotorka tako Slovenije kot Španije. Tudi čas epidemije je ni ustavil, slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje je španščino poučevala kar prek spleta, za obiskovalce Kamnika in okolice pa v soavtorstvu z Ivanom Mitrevskim pripravila Družinski zemljevid Kamnika in okolice. Na Nočni obisk prihaja v prvih urah nedelje, s seboj bo prinesla tudi citre!
V nočnem programu se bo Vesna Potočar Godnič o skrivnostnem svetu jam pogovarjala z jamarjem, naravovarstvenim nadzornikom in fotografom Borutom Lozejem. Zaposlen je v Škocjanskih jamah, jamarstvo pa je tudi njegov konjiček v prostem času. Že vrsto let je tudi aktivni član Jamarskega društva Divača. Trenutno jamarji čistijo del Divaške jame, ki jo nameravajo odpreti za javnost. Večina obiskovalcev divaško jamo opiše kot pravo razkošje nenavadne lepote in miru.
Življenje Tatjane Fink, gostje Nočnega obiska, je zaznamovalo žalovanje po smrti očeta v rani mladosti, kar je utrlo pot njenemu kasneje prepoznanemu življenjskemu poslanstvu. Od ustanovitve slovenskega hospica leta 1995 s svojim znanjem in osebnostjo živi za poslanstvo sodobnega gibanja hospica. Kot diplomirana sociologinja to gibanje soustvarja v smislu drugačnega netabuiziranega odnosa do smrti, umiranja in žalovanja. Prizadeva si za sočutno in dostojanstveno oskrbo hudo bolnih ob koncu življenja. V tem času je tudi izvedla številne učne delavnice na temo odnosa do minljivosti. Pred 10 leti je soustvarila prvi in doslej še vedno edini stacionarni hospic, ki ga vodi deveto leto in ki deluje zadnja štiri leta v okviru Zavoda hospic Ljubljana kot Hiša Ljubhospica. S Tatjano Fink se bo v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.
V prvi uri nočnega programa bomo z različnimi gosti preverili, na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji in skušali ugotoviti, kako v štajersko prestolnico privabiti goste iz drugih koncev Slovenije. Brigadir Ernest Aljaž nam bo v nadaljevanju noči predstavil vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski Kadetnici. Slišali bomo tudi pogovor z ljubiteljico slovenskih naravnih jezer Manco Korelc, ki že tri leta obiskuje in popisuje naša jezera, barja in ribnike in jih je doslej obiskala že krepko čez tisoč. Predstavili bomo Mali beli gaj - prostor druženja, počitka in umiritve ob zgradbi oddelka za onkologijo UKC Maribor, namenjenega bolnikom, njihovim svojcem in zaposlenim. Z vami bo voditeljica Darinka Čobec.
Vse drugače in veliko bolje vidiš z očni, ki so jokale. Najpomembnejše stvari v življenju - so brezplačne. Vse so podarjene. V naše stvarstvo je vpeta taka skrivnostna ljubezen. To je zgolj nekaj misli Phila Bosmansa, ki jih bo z vami delila voditeljica nočnega programa Lucija Grm, ki vas vabi h klepetu o besedah, o mislih in dejanjih, ki pomirjajo.
Krožnik ali pladenj? Okrogel ali podolgovat? Toliko različnih barv in še vedno ne najdete tistega, kar iščete. Kaj pa, če bi sami ustvarili svoj krožnik, svoj pladenj in celo svojo skodelico in še vazo po vrhu? Tako je začel Matic Benet, ki je zaradi ljubezni do izdelovanja keramičnih izdelkov naposled odprl svoje podjetje. Vendar se kreativnost mladega podjetnika ne konča tukaj. Zasnoval je še celo linijo personaliziranih pripomočkov za pisarno in tudi linijo oblačil. Kje črpa ideje? Kako realizira vse svoje zamisli in kateri so tisti mali triki uspeha, ki lahko pomagajo vsakomur? Na pot kreativnosti se bo z Maticem Benetom podal Sandi Horvat.
V dokumentarno feljtonski oddaji Razkošje v glavi, ki je na sporedu ob sobotah po pol peti popoldne, naši novinarji radijsko portretirajo znane in manj znane ljudi - vsi so zanimivi in vsak izmed njih nosi svojo zgodbo. V letu 2013 je novinar Dušan Berne pripravil radijski portret kirurga Franca Planinška. Oddajo ponavljamo v spomin na pred nekaj dnevi preminulega kirurga.
V času epidemije so se državne meje zaradi zdravstvenih razlogov zaprle, kar je na Goriškem obudilo spomin na čase, ko je mesti – Gorico in Novo Gorico - ločevala visoka kovinska ograja. Nedavno so jo odstranili, predmete z meje pa so predali Goriškemu muzeju. Prevzel jih je kustos in pedagog David Kožuh, gost Nočnega obiska. Z Ivano Zajc se bo pogovarjal o predmetih, ki najdejo pot v muzej: o vsakdanjih drobnarijah, ki skrivajo pomembne zgodbe, o stvareh, ki govorijo o zgodovini. Beseda bo med drugim tekla o mejah – nekdanjih in sedanjih – o tihotapstvu na Primorskem in o tem, kako muzealci včasih na terenu najdejo zaklad.
Božidar Zorjan je vinogradnik s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo oranžno ali jantarno vino je prestižna britanska vinska revija Decanter uvrstila v sam vrh 30 najboljših oranžnih vin na svetu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Katjuša Koprivnikar, gostja Nočnega obiska, ima na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami 23 let delovnih izkušenj kot učiteljica, predavateljica, projektni vodja in od leta 2012 kot ravnateljica Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne. Po poklicu je učiteljica športne vzgoje ter orientacije in mobilnosti. Pri svojem delu je uvedla smučanje in smučarski tek za slepe in program rekreacije za pozneje oslepele. Vzpostavila je tudi nacionalni sistem mobilne službe za slepe in slabovidne ter celovit podporni sistem inkluzivnemu izobraževanju, dejavna pa je bila tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja zgodnje obravnave ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2013 je prejela drugo nagrado Minke Skaberne za strokovne dosežke. V prostem času rada smuča, igra tenis in pleše ob drogu. O njenem poslanstvu, vzgoji in izobraževanju, ki ga je posvetila slepim in slabovidnim otrokom in mladim, se bo z njo pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov