Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

13.11.2015

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.

Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.

Strah je najcenejša soba v hotelu

Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.

Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.

Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja

Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.

Migracije so stare toliko kot človeštvo

Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.

O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.

Razdeljenost javnosti ni presenečenje

Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.

Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?

Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov

Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.

Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?

Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.

Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.


26.02.2020

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


23.02.2020

Stanislav Gomboc

Ste vedeli, da tudi metulji pojejo, tako kot kobilice? Med kobilicami je večini najljubši murn in čriček, med metuljčki pa najbrž tisti, ki se običajno s pomladjo pojavijo v trebuhu. Kako je s kobilicami , ki jih je lahko na kvadratni kilometer kar 80 miljonov? Zakaj se pojavljajo invazije kobilic, ki nikoli ne trčijo druga ob drugo? To je še več zanimivosti v v pogovoru z žužkoslovcem Stanislavom Gombocem.


22.02.2020

Lucijan Trošt, Pogled v zgodovino krajev na Primorskem

Ljubiteljski zgodovinar Lucijan Trošt iz Cola nad Ajdovščino trenutno pripravlja knjigo o napadih 16. in 19. eskadrilje SAAF (Južnoafriških letalskih sil) na kraje v okolici Trnovske in Banjške planote, kjer so se v postojankah zadrževali nemški vojaki. Letalski napadi so pomenili pomoč XI. korpusu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Zavezniške zračne sile so takrat napadle Idrijo, Col, Grgar, Most na Soči in druge primorske kraje. 21.februarja letos mineva 75 let od prvega napada na Col. Akcije zavezniških zračnih sil in celotno dogajanje v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne bo Lucijan Trošt predstavil novinarki Meti Škvarč.


21.02.2020

Boris Kopitar

Če omenimo žametne vrtnice, je najbrž prva asociacija Boris Kopitar. Ta pesem je postala njegov zaščitni znak. Po polnoči prihaja v studio voditelj in pevec, ki bo v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm odstrl še kakšno tančico s svojega življenja.


20.02.2020

Matjan Cojhter

Podjetnik, tekač, oče in mož Matjan Cojhter je v življenju počel že marsikaj, trenutno pa je direktor invalidskega podjetje, specializiranega za pakiranje, etiketiranje in sestavljanje. Je strasten tekač in ultramaratonec, tudi organizator tradicionalnega Božičkovega teka v Mariboru, blizu pa so mu tudi znanja, kot so NLP, hipnoza, osebna rast in zakon privlačnosti. O vsem tem bomo govorili v prvi uri in pol nočnega klepeta, zato se pridružite Robertu Zajšku, ki je Matjana Cojhterja povabil na klepet.


19.02.2020

Vladimir Mićković

Razmišlja in pripoveduje v več jezikih hkrati. Oblikuje, riše, slika in piše. Ne vse hkrati. Grafični oblikovalec in specialist za blagovne znamke. Soustanovitelj kolektiva Ljudje in veganske iniciative Republika Kucha, ki je postala doma za semiodgovorne hedoniste, ultrautopične idealiste in labradorce. Tisti, ki si izmišlja nove besede. In svoje delo jemlje tako resno, da se nadvse rad šali. Vladimirja Mićkovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


17.02.2020

Urban Stanič

V goste prihaja mlad virtuoz, pianist Urban Stanič. Zdaj se šola na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nastopa na odmevnih koncertih doma in v tujini. Čeprav v zadnjih letih v ospredje postavlja glasbo, je tudi izjemen šahist in matematik. Z glasbenimi nastopi pobira številne nagrade. Pred šestimi leti je zmagal na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, nato pa na finalnem tekmovanju v Kölnu zasedel zavidljivo drugo mesto.


16.02.2020

Marijan Papež

Gost Nočnega obiska je v javnosti zelo znan. Vendar boste s podatkom, da je Ljubljančan, ki pa zdaj živi v Mariboru, težko uganili njegovo ime. Tudi podatek, da je v mladosti treniral košarko, zdaj pa teče in hodi v hribe, vas bo kvečjemu zavedel, saj ni športnik. Če vam pa povemo, da skriti gost bdi nad pokojninsko blagajno, verjetno ne bo težav. Gostimo Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: BoBo


15.02.2020

Ivan Peršolja, O vinu, vinski kulturi in prenosu znanj

"Ob pogledu na predsednika Clintona, ki ni pravilno držal kozarca v rokah, mi ni bilo vseeno," je pred leti po visokem obisku na Brdu pri Kranju povedal predsednik Društva Sommelier Slovenija Ivan Peršolja. Po izobrazbi kemik in ekonomist si je v svoji dolgoletni karieri močno prizadeval za razvoj turizma in tudi zato prejel nagrado za življenjsko delo v gostinstvu, ki jo podeljuje Turistična organizacija Slovenije. V domačih Brdih je bil več kot 16 let zaposlen v Vinski kleti Goriška Brda, kot direktor gostinstva v podjetju Hit in kot predsednik Društva Sommelier Slovenije pa je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja. Na pogovor ga je povabil Iztok Novak.


14.02.2020

Uroš Potočnik

Diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dramski igralec Uroš Potočnik poleg igranja v filmih pripravlja svoje gledališke stvaritve kot igralec, režiser ter pisec besedil in glasbe. Je tudi filmski zanesenjak. V Nočnem obisku bo razkril, kam vse posega njegov radovedni ustvarjalni duh.


13.02.2020

Renata Jakob Roban

Predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban bo predstavila poslanstvo tega društva in programe, s katerimi skušajo pomagati tako odraslim kot otrokom in mladostnikom pri žalovanju ob smrti bližnje osebe. Spregovorila bo tudi o tem, kako uspešni smo pri detabuizaciji smrti na Slovenskem in kdaj bo končno zaživela Hiša hospica. Pred mikrofon jo je povabil Teodor Bostič.


12.02.2020

Aljoša Dekleva

Od kamnite kraške hiše do hiše na havajski pečini nad morjem, zasnove sodobne vasi, stanovanjskih blokov, vrtcev in stanovanj za starejše ali za študente, mestne ulice, spomenika, kulturnega središča in kurirane knjižnice. To je le nekaj del, ki nosijo podpis arhitekturnega studia Dekleva - Gregorič arhitekti, plemenitih izrisov misli v prostoru sedanjosti. Kot gostujoči profesor predava na številnih univerzah po svetu in v okviru Londonske univerze Architectural Association vodi raziskovalni program nanoturizem. Arhitekta Aljošo Dekleva je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


10.02.2020

92. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije

Tudi letos lahko podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, tako imenovanih oskarjev, spremljate na Prvem. Podelitev bosta v družbi filmske kritičarke Ane Jurc z MMC RTVSLO spremljala Nadia Petauer in Jure K. Čokl.


09.02.2020

Mojca Blažej Cirej vabi k sodelovanju, Noč ima svojo moč

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska. Včasih pa mikrofone odpremo vam - poslušalkam in poslušalcem. Spet je tu sobota, ko se polni vtisov zaradi vsega novega, kar se dogaja, lahko zberemo in malo poklepetamo. Povejte svoje mnenje, šalo, opišite svoje življenje. Vaš klic bo sprejela Mojca Blažej Cirej.


08.02.2020

Peter Gergolet

Na začetku slovenskega kulturnega praznovanja se spodobi predstaviti ustvarjalca, ki s svojim delovanjem izpričuje in dokazuje vso geografsko zajetnost in pestrost našega kulturnega prostora. Peter Gergolet je glasbenik in novinar, še najraje pa rocker iz Doberdoba, ki se je pred leti preselil na Tržaško, v Repen. Zaposlen je na deželnem sedežu RAI v Trstu, njegova strast pa je glasba. Kot avtor, kitarist, pobudnik in idejni vodja je deloval v skupinah Fiberglas, Blek panters, Vulture & the Guru …skratka v zasedbah, ki so raznovrstne. Velja za nekakšnega "hit mejkerja" Goriške in Tržaškega Krasa. Pesmi piše in sklada tako v doberdobskem narečju kot v slovenščini. Nenazadnje je Peter Gergolet zaslužen tudi zato, da se je v fokusu glasbenega spektakla znašel krompir, natančneje - ena njegovih hektarsko najbolj donosnih sort - kenebek. V nočnem programu ga bo gostil Armando Šturman.


07.02.2020

Alan Hranitelj

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.02.2020

Petra Škarja

Na nočni klepet prihaja Petra Škarja, pisateljica, soavtorica in zapisovalka zgodb drugih, ki je že od malih nog zaljubljena v knjige in slovenski jezik, poznamo pa jo tudi kot podjetnico in popotnico, ki v zadnjem času obožuje sončne vzhode v gorah in ji nikoli ne zmanjka energije in nasmeha na obrazu. Prisluhnite malo po polnoči, ko bo z njo klepetal Robert Zajšek.


05.02.2020

Maša Hawlina

Srečate jo lahko povsod, kjer mladi z akcijami in pogovori opozarjajo na pravico do dostojne strehe nad glavo za vse. Magistrska študentka sociologije se raziskovalno ukvarja s področji stanovanjske preskrbe, zadružnih modelov bivanja in neoliberalizacije mesta. Ne le kot teoretičarka: je namreč članica zadruge Zadrugator, ki načrtuje popolnoma realne in uresničljive zamisli o lažjem in dostopnejšem sobivanju v obdobju pretiranih cen stanovanj in oderuških najemnin. Vidite pa jo lahko tudi na predstavah sodobnega plesa. Zadnje čase manj pogosto, kot bi si želela, vendar ples ostaja njena velika ljubezen. Mašo Hawlina je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


03.02.2020

Nočni obisk Alya Elouissi

V prvih minutah ponedeljka pride na nočni obisk vsestranska mlada umetnica, igralka in pevka Alya Elouissi, ki že nekaj let znanje in izkušnje nabira v tujini, od Londona do Moskve. Igrati je začela že kot osnovnošolka, leta 2007 pa prejela nagrado za najobetavnejšo mlado igralko na Festivalu gledaliških sanj. Pri devetnajstih je odšla v London; tam je dobila priložnost tudi za nastop v velikih filmskih produkcijah, kot sta seriji Black Mirror in Silent Witness ter film Dojenček Bridget Jones. Trenutno na Ruski akademiji dramskih umetnosti v Moskvi študira dramsko igro, lani pa je izdala tudi svoj prvi album z naslovom »My love«, moja ljubezen. O vseh svojih ljubeznih bo Alya Elouissi pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač v ponedeljek malo po polnoči.


02.02.2020

Tilen Lotrič

Mladi glasbenik Tilen Lotrič pravi, da je zaljubljen v umetnost. Že kot otrok je prepeval v zborih, obiskoval glasbene šole, se učil petja in igranja na harmoniko. Njegova ljubezen do petja, nastopanja in tudi gledališča je z leti rastla; na oder je postavil modernistično dramo z naslovom Jaz, Batman, se s koncerti odpravil na samostojno glasbeno pot in združil moči s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki. Pred kratkim je skupaj z Nušo Derenda izdal novo skladbo z naslovom Pokliči kdaj in se hkrati s Poskočnimi muzikanti odpravil v čisto druge glasbene vode. O glasbi, življenju, uspehih in tudi padcih več Tilen Lotrič v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


Stran 62 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov