Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
Največja vroča puščava Sahara je bila pred 6 tisoč leti zelena, s številnimi jezeri. O bujni vegetaciji skoraj ni več sledu, ostala pa so ogromna podzemna jezera. Doktor Anton Brancelj z Inštituta za biologijo je tam odkrival neverjetno raznovrstno vodno živalstvo, podobno našemu, jamskemu. Raziskoval je podzemne živali našega Krasa, kjer v večni temi in pomanjkanju hrane mrgoli življenja. Opisal je 50 novih živalskih vrst, segel je tudi do visokogorskih jezer in raziskoval tudi tam.
V nočni program tokrat prihaja dr. Vesna Grahovac, s katero se bo Mateja Brežan pogovarjala o tem, kaj zase v življenju načrtujemo in kam nas nato življenje pripelje. Rodila se je v Novem Sadu v Srbiji, od koder se je po bombardiranju priselila v Slovenijo. Najprej v Maribor, danes pa je njen dom Primorska, kjer je zaposlena na Univerzi. Tako zelo je vzljubila to državo, da je celo spremenila temo magistrske naloge in v njej pisala o Srečku Kosovelu. Želela je na Akademijo za gledališče, a se je odločila za književnost. Študij in poklicna pot sta nato zavila v odnose z javnostjo in marketing. Ves čas pa je orala ledino v različnih medijih. Postavila je programsko shemo enega novosadskih radiev, prva ustanovila spletno televizijo, na poklicni poti pa se je posvečala tudi uporabnikom drog. Njena življenjska pot je polna vzponov in padcev, ki pa so jo, kot pravi, pravzaprav naredili močnejšo kot kadarkoli in ji nikdar niso vzeli zaupanja v ljudi.
Doc. dr. Andrej Kovačič je raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za medije v Ljubljani, deluje pa tudi kot trener o osebni komunikaciji, javnem nastopanju, prodaji in oglaševalskem scriptingu. V Nočnem obisku bomo z dr. Kovačičem med drugim spregovorili o PRO-aktivnih komunikacijskih in pogajalskih tehnikah ter kako se naučiti in osvojiti določene veščine. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja rusko-slovenska violinistka Inga Ulokina. Govorila bo o svoji zanimivi življenjski poti, ki jo je že pri trinajstih iz Sankt Peterburga pripeljala v Slovenijo. Pripovedovala bo tudi o svoji glasbeni karieri in o pedagoškem delu, kajti veselje do dela z mladimi ji daje vedno veliko zagona in ustvarjalnost tudi na lastni glasbeni poti. Poslušajte po polnoči, ko bo naša gostja na violino zaigrala tudi v živo.
Bikram joga prihaja iz Indije in se je prvič pojavila na zahodu v začetku sedemdesetih let. 90-minutna vadba je sestavljena iz 26 asan in dveh dihalnih vaj, ki si sledijo v določenem zaporedju. Posebnost te oblike vadbe je, da se izvaja v sobi ogreti na 36 – 38 stopinj, s 50-odstotno vlažnostjo. Ker vročina sprosti telo, to postane bolj fleksibilno, zato je primerna tudi za začetnike. Na nočni obisk prihaja mednarodna učiteljica joge, s 1000 urnim certifikatom Bikram joge Tinkara Končar. Tinkara vam bo razložila kako poteka bikram joga in zakaj zdravi tudi težja obolenja, kot so artritis, kronične bolečine v hrbtenici, strgane kolenske vezi, težave z dihali, osteoporoza in kalcinacije. S Tinkaro Končar se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na stotine milijonov let domujejo na našem planetu, kako dobro jih poznamo in kako dobro se zavedamo njihovega pomen? V prvih minutah ponedeljka bodo glavne – rastline. Zadnji majski petek je namreč, letos že sedmič, prinesel Dan očarljivih rastlin. Njegov osrednji namen je poudariti pomen rastlin, njihovega delovanja, raznolikosti, uporabnosti in sobivanja s človekom. O tem čudovitem kraljestvu se bomo pogovarjali z nočno gostjo, izr. prof. dr. Marušo Pompe Novak, koordinatorico Dneva očarljivih rastlin, nacionalno koordinatorico Evropske organizacije za raziskave rastlin, sodelavko Nacionalnega inštituta za biologijo in Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Sebastjan Horvat je režiser, ki ga zanima družbenokritično gledališče, ki ne podcenjuje publike in gledališče in ki je kritika sveta in družbe, v kateri živimo. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana se počasi približuje 70 letom delovanja, zadnjih 20 let ga kot sekretarka vodi Ana Pangos. Čeprav so v vseh letih njenega delovanja v ospredju otroci, je precej kreativnosti, potrpežljivosti in poguma potrebnega tudi za nemoteno delovanje društva. Usklajevanje med štirimi občinami, zahtevami staršev, pričakovanji otrok in večni manjko sredstev za realizacijo programov so izzivi, ki so vsakič drugačni in se jih človek ne more navaditi. A naša sogovornica pravi, da zadevo nekoliko olajšajo izkušnje. Kako se spreminja delovanje organizacije, kako se veliki, nacionalni projekti krovne Zveze prijateljev mladine, kot je Botrstvo, odražajo na lokalni ravni? Kako so se v nekaj desetletjih spremenila poletna letovanja in programi za otroke in mladino? Kako je mogoče uskladiti vsa raznolika pričakovanja institucij, financerjev, staršev in otrok? Ano Pangos bo gostila Janja Novoselc.
Ne le trdno in dolgoletno prijateljstvo, ki sega že v srednješolska leta, Moniko Ažman in Marjetko Košir, gostji nocojšnjega Nočnega obiska, druži tudi velika predanost svojemu poklicu. Obe medicinski sestri z mnogo izkušnjami, obe nasmejani, zgovorni, s čutom za ljudi, obe Gorenjki. Kako trd in odgovoren je njun poklic? Zakaj vztrajata? Kako zmoreta skrbeti za druge in hkrati ne pozabita nase ter na svoje bližnje? Kaj ali kdo jima nariše nasmeh na obraz? V noči s četrtka na petek se bo z Moniko Ažman in Marjetko Košir pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jim tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da kreativnost ne pozna meja so pokazali mladi fantje iz Prekmurja, ki so pred nekaj meseci združili moči in posneli prvo skupno skladbo v prekmurščini in to v stilu, v katerem to narečje v Sloveniji slišimo bolj poredko – rapu. Dobro delo je s seboj prineslo tudi že uspešne rezultate in pozitivne odzive, saj so se fantje s skladbo Pridi na Goričko konec aprila zavihteli visoko na prvo mesto lestvice Vala 202 in za dober teden dni prevzeli naslov domače popevke tedna. Z dvema članoma novega slovenskega tria, Sandijem Horvatom »Sunnyjem« in Matejem Kuharjem »Pepsonom« bo v Nočnem obisku, tokrat v lendavskem studiu, poklepetal Sandi Horvat.
V nizu sijajnih, glasbeno in vsebinsko vedno drugačnih plošč je letos Katalena izdala novo z naslovom Človek ni zver. Komentar časa in zven vojaških bobnov iz preteklosti. Povod za nočni pogovor z glasbenikom, ki je tudi doktor filozofije in počne v življenju še mnoge druge stvari. O čem razmišlja, kaj ga žene, kaj navdušuje, kaj ga jezi.Tem za pogovor ne bo primanjkovalo, tudi dobre muzike bo na pretek. Boštjana Narata je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na nedeljo vas pred mikrofonom in pri telefonu pričakuje nočna voditeljica Mojca Blažej Cirej. Vesela bo vaših klicev!
Ste se kdaj vprašali, kako poteka izbira filmov na filmskih festivalih? Kako izbirajo žirijo in na kaj vse je slednja pozorna? Zakaj se izbira strokovne žirije pogosto popolnoma razlikuje od tako imenovanega ‘glasu ljudstva’? Ali je umeščanje filmov in nadaljevank v termine, ki so na razpolago sploh možno dokončati tako, da bi bili zadovoljni vsi? Zakaj so TV serije trenutno bolj priljubljene od filmov? Veliko vprašanj za nocojšnjega nočnega gosta Iztoka Polanca, ki je na Televiziji Slovenija zadolžen za izbiro in umeščanje filmskih vsebin, sicer pa je tudi eden izmed tistih, ki festivale obiskujejo službeno. Na drugi strani mikrofona ga bo gostil Jure K. Čokl.
Na nočni klepet prihaja Goran Marić, plesalec in učitelj salse in bachate. Ob plesu in družini, ki se bo kmalu povečala, namenja veliko pozornosti tudi glasbi, saj tudi sam igra tolkala. Tako bomo med polnočjo in eno plesali, igrali in spoznavali njegovo, za mnoge, sanjsko življenje. Po eni uri se nam bosta pridružila Boštjan Štromajer in Slavko Polak, ki sta v preteklih treh tednih raziskovala in spoznavala lepote in dobrote Tajske in Filipinov. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Dr. Janja Zupan je predavateljica in raziskovalka: »Ko po koncu delovnega dne zaprem oči, večkrat še vedno vidim iste sijoče celice, ki sem jih prej več ur opazovala pod mikroskopom. Znanost me privlači, ker imam možnost, da naredim nekaj novega.« Zavzetost in delavnost doktorice Zupan sta se že obrestovali – slovenska znanstvenica je s sodelavci odkrila posebne matične celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. O majhnih in velikih korakih, uspehih in neuspehih, o delu doma in v tujini, pa tudi o vztrajnosti, odgovornosti in znanstveni sreči se bo z dr. Janjo Zupan v noči s torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi potovali v neznano? Pred potovanjem bi bili znani samo termin, cena, seznam opreme, ki jo potrebujete za na pot, tematika potovanja in cilj – pravzaprav le celina. Je to priložnost za nov način preživljanja prostega časa v modernem času in svetu? Da popotnik pozabi na meje držav ter se prepusti popotniškim dogodivščinam na potovanju v neznano? Vse to že 20 let s svojo potovalno agencijo Deseti brat doživlja Roman Križanič.
Laskavi naziv “Moja družinska zdravnica” je letos prejela doktorica, specialistka splošne medicine, Ljubica Kolander Bizjak. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Koper, kjer je tudi strokovna vodja. Gospo Kolander Bizjak je v goste povabil Iztok Novak Easy.
Na tokratni nočni obisk prihaja popotnica Manca Čujež. Popeljala vas bo v čarobni eksotični Oman. Po peščenih in kamnitih puščavskih prostranstvih, neskončnih plažah in osvežujočih soteskah. Od živahne prestolnice Muškat vzdolž razgibane obale do tropskega Salalaha na jugu in nazaj skozi čokoladne gore, v omanski veliki kanjon in v srednjeveško Nizvo s slikovito tržnico. Kako je videti sodobna arabska država, kjer se še cedijo nafta, zemeljski plin in sladka voda; ceste pa se gradijo hitreje, kot jih uspejo posodabljati navigacijski programi, po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Neveljaven email naslov