Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas.
Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Strah je najcenejša soba v hotelu
Vlogo religije vidi podobno kot vlogo glasbe. Je kot prazna lupina, za katero se da skriti marsikaj. Tudi družbene spremembe, ki smo jim priča, zato ne morejo biti posledica religije. Se pa religijo uporablja v določenih situacijah kot motivacijsko sredstvo. Tudi strahove je mogoče lažje spodbuditi skozi religijo. Zanimivo je to, doda, da glavni strategi ISIS-a sploh ne prihajajo iz globoko vernih okolij ali družin, ampak so religijo zgolj uporabili za dosego svojih ciljev, to pa je vojna in moč.
Evropi je strah vedno prišel prav. Strah je najcenejša soba v hotelu, citira Hafiza. Strah pred Islamom prihaja še iz časov križarskih pohodov, od takrat se vedno najdejo vitezi, ki morajo stopiti v bran predvsem ženskam. V resnici pa vemo o arabskem svetu zelo malo. O njihovi geopolitični situaciji, njihovi miselnosti, kulturi … in potem se pojavijo fotografije v črno oblečenih skrajnežev, ki obglavljajo novinarje in civiliste. Tako se podoba tega terorista zariše v miselnost evropskega človeka in se pojavlja v medijih in na družbenih omrežjih. In taka podoba tipičnega Arabca je tudi edina, ki jo pravzaprav imamo.
Družbena omrežja – kreatorji javnega mnenja
Prav družbena omrežja so postala medij zase. Ljudje si mnenja ustvarjajo na podlagi mnenj drugih in ne na podlagi preverjenih informacij in dejstev. Tudi mediji so bili na to slabo pripravljeni, pove. Ko se je begunska kriza dejansko zgodila, je bilo javno mnenje že izdelano in pogosti so celo primeri, ko so članki in prispevki nastajali na podlagi vpisov na družbenih omrežjih. Ravno obratno kot bi torej moralo biti.
Migracije so stare toliko kot človeštvo
Migracije so stare toliko kot človeštvo. Dogajale so se vedno in bile so predmet strahu in nestrpnosti. Irci, na primer, so bili obravnavani kot ljudje druge rase. In vendar Evropa temelji na migracijah – noben narod ni tukaj od nekdaj. Tudi vpliv drugih kultur je iz Evrope naredil, kar je danes. Evropa je mešanica globalnih vplivov – tudi dobrin iz kolonij ter znanja drugih kontinentov.
O ključnih vprašanjih se pogovarjamo premalo ali pa sploh ne. To, kar gledamo, je samo posledica. Ne govorimo o tem, kar je pripeljalo do te situacije. O situaciji, ki je begunce pognala na pot. O evropskih državah, ki se med seboj ne morejo dogovoriti o enotni politiki do beguncev in vprašanj odprtosti ozoroma zaprtosti meja. Niti o ekonomskih, vojaških in drugih interesih, ki določajo našo realnost preberemo malo ali nič – morda zato, ker mediji domnevajo, da nas to ne zanima. Zato poročajo samo o vrhu ledene gore.
Razdeljenost javnosti ni presenečenje
Razdeljenost javnega mnenja glede vprašanja beguncev (in drugih vprašanj) zanj ni presenečenje. Tudi v drugih državah je podobno, vsako državo pa moramo razumeti v njej lastnem kontekstu – kulturnem, zgodovinskem … morda se Slovenci na videz delimo bolj zato, ker nas je malo. Vendar posploševanje v tem kontekstu ni primerno, zatrdi, saj nas bolj definirajo druge okoliščine kot pa nekakšne ‘lastnosti’ naroda. Načeloma, po njegovem mnenju, noben narod ne sprejme sprememb zlahka.
Na vprašanje, ali ni morda paradoksalno, da o človekovih pravicah, ki so določene, odločamo na referendumu, je odgovoril pritrdilno. Večina se ne more odločiti, da bo nekdo suženj. In tudi če ustava to dovoljuje, ali smo s tem lahko zadovoljni? Je to demokracija? Se lahko zadovoljimo z razlago ustavnega sodišča, da je to mogoče?
Dobrodelne akcije ne rešujejo ključnih problemov
Problematično se mu zdi, da se moramo v kriznih situacijah opirati na dobrodelne prireditve in prostovoljne organizacije. Zahodne države so si vteple v glavo, da bodo s takimi dogodki rešile svet. S tem ne moremo reševati podnebnih sprememb, lakote, vojn … s humanitarnimi akcijami ni nič narobe, saj pripomorejo k solidarnosti. Si pa tudi z njimi peremo vest. V sodobni Evropi ne bi smeli zbirati sredstev za stvari, ki bi morale biti samoumevne. Reševanje socialnih stisk ne bi smelo biti odvisno od dobrodelnosti.
Kakšne prebežnike bi pri nas sploh sprejeli?
Če imajo denar, jih nočemo. Ker potem ni potrebe da bi bili prebežniki. Če denarja nimajo, potem bodo kradli in jih tudi nočemo. Če so izobraženi, potem je težava v tem, da bodo hoteli naše službe. Če niso, se ne bodo mogli vklopiti v naš kulturni prostor. Način, kako se pogovarjamo o sprejemu beguncev je napačen. Na eni strani dobrotljivost in na drugi strani ksenofobija. Še večja težava, in to za nas je dejstvo, da pri nas noče ostati nihče. To pomeni, da pri nas ne živimo dovolj dobro in si nihče ne želi, da bi živel tako kot mi. In to je težava za nas, ne za begunce. Tudi v ograji ne vidi rešitve, saj ta ne bo zadržala beguncev. Dejstvo pa je, pove, da se bo val ustavil takrat, ko bodo imeli v svojem okolju dovolj dobre možnosti za življenje. Žal, zaključi, pa to še ne bo kmalu.
Zadnje čase ne spi najbolje. Razlog za to je dejstvo, da ko preveč globoko pogledaš v situacijo, ki smo ji priča, ugotoviš, da razgled ni ne lep ne optimističen. Želi si, da bi beguncem zgolj omogočili normalen in človeka dostojen prehod naših meja, saj nas z ničemer ne ogrožajo in si zgolj želijo v države, za katere verjamejo, da jim ponujajo boljši jutri. Čeprav v vseh primerih seveda ne bo tako.
Nocoj se nam po polnoči pridruži ustanovitelj Zavoda 404, prvega mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra v Sloveniji, Rok Capuder. Zavod je ustanovil z namenom, da mladim posreduje tehnične veščine in jih navduši za raziskovanje, znanost in podjetništvo. V družbi, ki se vedno bolj zanaša na tehnologijo, je presenetljivo, da se v poučevanju tehniki posveča vse manj pozornosti. V Zavodu 404 se zato trudijo, da bi vzgajali ustvarjalce, ne zgolj uporabnike tehnologije. Rok Capuder pravi, da če hočemo mlade navdušiti za inovacije in podjetništvo, jim moramo pokazati kaj zmorejo. Tako bodo pridobili zaupanje vase in zavest česa vse so zmožni. Mladim tako ponujajo mentorstvo in opremo za razvijanje lastnih tehnoloških inovacij, kot je na primer ojačevalec zvoka, pametni čebelji panj in različni roboti, ki so jih v njihovem raziskovalnem centru razvili dijaki z vse Slovenije. Z Rokom Capudrom se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Lea Ogrin.
Muzikal je glasbeno – gledališko – plesna zvrst, ki v zadnjem času velikokrat odmeva na slovenskih odrih. Nočni program Radia Slovenija bo z nedelje na ponedeljek gostil mladega, trenutno najbolj vročega pevca, plesalca, igralca … in še kaj – Luka Markusa Štajerja. Razpletali in zapletali se bomo v že številne zgodbe njegovega življenja, uživali v pesmih, ki si jih požvižgavamo, morda slišali kakšno novejšo – skratka – muzikal nekoč in predvsem danes. Pripravlja Lucija Grm.
Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York gostijo najprestižnejše tekaške dogodke – World marathon majors. Do zdaj jih je uradno preteklo tudi 13 Slovencev, med njimi tudi Matjaž Vrhunc. Tekač, ki je sodeloval tudi na vseh dosedanjih Ljubljanskih maratonih, se takoj po odtečenih kilometrih v Ljubljani ponovno odpravlja v New York. Še pred tem se bo ustavil na nočnem obisku.
Borut Merkelj iz Koprive ima nekaj več kot 100 drobnih in raznobarvnih ptičev, ki jim na Krasu pravijo kar ‘kanarini’, pa čeprav so med kanarčki tudi druge eksotične ptice. Z njimi gre na tekmovanja, a ne sam. V novogoriško Društvo za varstvo in vzgojo ptic so namreč včlanjeni kar štirje od šestih družinskih članov. Ker je pred člani društva pomembna novembrska Odprta razstava ptic, se bo Borutu na nočnem obisku pridružil predsednik društva, Matjaž Kogoj. O ne prav razširjenem hobiju, o vrstah ptic, sodelovanju na razstavah in družinski dinamiki, ki jo narekuje skrb za ptice, se bo z gostoma pogovarjala Janja Novoselc.
Današnji nočni obisk bo v potekal v pravem bojevniškem duhu; govora bo o potpludbah, silovitih udarcih, lepih dekletih kakor tudi o pravilnem odnosu do borilnih veščin in treniranju le teh. Na levi strani mikrofona bom Andrej Prezelj moj nasprotnik pa bo državni prvak v različnih borilnih disciplinah in trener ljubljanskega kluba borilnih veščin Fight Club Ljubljana, Sašo Weixler.
Ljubiteljico alternativne kulture in aktivistko Tanjo Cvitko, ki je dejavna na mnogih področjih, so Mariborčani v zadnjih letih najbolj spoznali po organizaciji kulturnih dogodkov in festivalov, ki opozarjajo na družbene težave.
Klavir je njegov svet, sodobna glasba pa tisto polje, na katerem največ in najraje ustvarja. Posnel je celoten opus del Erika Satija in dela mnogih drugih skladateljev 20. in 21. stoletja. Premierno je izvedel številne novitete slovenskih skladateljev, tudi Milka Lazarja. Pianista Bojana Goriška je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mateji Bobek je huda prometna nesreča pri 21-ih letih popolnoma spremenila življenje. Ob dolgotrajni rehabilitaciji jo je pot pripeljala do poglobljenega raziskovanja zvoka. Odkrila je, da lahko z njim vzpostavljamo notranje ravnovesje, ohranjamo zdravje, se bojujemo proti stresu in najdemo mir. Zadnja tri leta izvaja zvočne kopeli, nege ter meditacije s planetarnim in simfoničnim gongom, pojočimi himalajskimi skledami in kristalno liro. Več o vsem tem bo Mateja Bobek povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
»Pse učimo skupaj z lastniki. Pomemben del uspešnega šolanja je namreč tudi njihovo izobraževanje,« poudarja Igor Leban, predsednik Društva reševalnih psov Nova Gorica, ki je inštruktor za šolanje teh psov in z njimi nastopa tudi na tekmovanjih. V Volčji Dragi na Goriškem ima svojo pasjo šolo »Simply the dog«, s katero se posveča tudi individualnim uram skupaj z lastniki psov. O izkušnjah pri svojem delu, o reševanjih in tekmovanjih, bo Igor Leban pripovedoval na nočnem obisku. Gostil ga bo Sandi Škvarč.
Na nočni klepet prihaja Janez Čebulj, »sveže pečeni« upokojenec, do nedavnega pa skoraj trideset let producent programa TV Maribor. Sodeloval je pri številnih najodmevnejših domačih projektih, kot so obisk papeža Janeza Pavla II. in dalajlame, tekme lige prvakov, Festival Lent in koncerti glasbenih legend. Blizu pa mu je bil tudi radio. Sodeloval je pri ustvarjanju programa MM2 (zdaj Radio SI) in Radia Maribor. Ob družini, ki je vedno na prvem mestu, pa je njegova velika ljubezen glasba. Obiskal je številne koncerte doma in v tujini in tudi osebno srečal legendarne glasbenike in glasbene skupine. Med polnočjo in drugo bo spregovoril tudi o svojih hobijih in ljubeznih pa tudi različnih prigodah. Nočni program pripravlja Robert Zajšek, ki bo poskrbel tudi za izbor glasbe.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Še ni naslova je gledališki dogodek, ki ti vzame dih, te posrka vase in zapelje. In ti hočeš, želiš biti zapeljan. V to sladko-grenko, razposajeno-bridko usodno popotovanje, na katerega te odpelje režiser z ekipo Mladinskega gledališča in gostujočimi sodelavci. Predstava, v kateri preživiš ves dan in postaneš del nje. In ona tebe. Izhodišče procesa, ki je trajal 16 mesecev, je bil misteriozni in vznemirljivi lik Don Juana, njegov rezultat pa je osem ur materiala, ki so ga ustvarili in ga v predstavi združili z dramskim besedilom Simone Semenič. ki je nastajalo vzporedno. Vse to le so podatki, pomembni seveda. A tisto, kar se zgodi v deseturni predstavi, je skupinski proces, je gledališče vseh, tudi gledalcev. Zgodi se čudež. O njem se bo z režiserjem Tomijem Janežičem pogovarjala Nada Vodušek.
V goste prihaja zmagovalec 42. festivala Popevke 2018, Alex Volasko. Gledalce in poslušalce je prepričal s skladbo Če pomlad nikoli več ne pride. O čem pravzaprav prepeva mladi slovenski glasbenik, pevec in producent? Ni pa Popevka edini festival, na katerem je nastopil, zato ga bomo med drugim povprašali tudi o tem, kako se na tovrstne nastope pripravlja. Izdal je že dva albuma, zato nas bo zanimalo, ali se pripravlja že tretji. Vse to in še več v sproščenem klepetu z Alexom Volaskom, ki ga je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
“Odkrivam meje lastnega sveta”, o odločitvi za večletno nomadsko življenje pravi nekdanja novinarka Tanja Cirman. Za globalno nomadstvo se je odločila, ko je gospodarska kriza odnesla tudi njeno delovno mesto. Iz Ljubljane je pred štirimi leti najprej odpotovala na vzhod, zatem pa tri leta odkrivala Južno Ameriko. V Gvatemali je učila angleščino, v Kolumbiji bivala v komuni, ki se bori proti gverili in državni paravojski, najdlje se je zadržala v Čilu. O odkrivanju lastnih in tujih mej, tudi o logiki kapitalizma, ki za seboj pušča ranjeno naravo in ljudi ter zgodah in nezgodah vagabvundskega življenja s Tanjo Cirman v noči na nedeljo. Vabljeni v našo družbo!
Na nočni obisk pride direktor koprskih zaporov Dušan Valentinčič, ki danes veliko bolj verjame v možnost spremembe vedenja pri človeku, kot je v to verjel na začetku svoje profesionalne poti, pred 35 leti. Dodaja tudi, da si družbe brez zapora še ne more predstavljati. K pogovoru ga je povabila Vesna Potočar Godnič, ki bo tudi sicer vaša nočna gostiteljica. Zakaj bo koncert koprske skupine Zmelkoow v ljubljanski Cvetličarni tak dogodek, da ga ne gre zamuditi, pa boste slišali iz prve roke … Druščino je pred mikrofon povabil glasbeni urednik, Armando Šturman.
V sredo je helikopter na sam vrh Slovenije pripeljal prenovljeni simbol Triglava, Aljažev stolp. Čez dva tedna naj bi na vrh piranske stolnice vrnili kip nadangela Mihaela. Odlično delo restavratorjev ustavlja zob časa, vendar ta kljub vsemu prej ali slej opravi svoje. Bi bilo bolje izvirnike razstaviti v muzejih in jih tam ohraniti za prihodnje rodove? Ali bi bili nadomestni, na pogled identični izdelki brez duše? Bi bilo zato doživetje ob ogledu angela oziroma obisku na vrhu Triglava manjše? Na drugi strani etra to noč vaša razmišljanja pričakuje voditelj Jure K. Čokl. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22.
Profesor Aleš Arih je pogosto gost nočnih druženj, in to ne brez razloga. Njegov nemirni popotniški duh ga je letos skupaj s prijateljema popeljal v Namibijo, kjer je kot zgodovinar in geograf spoznaval to južnoafriško državo, lepo, a tudi nevarno. Predseduje Domovinskemu društvu generala Maistra Maribor in vodi projekt Rudolf Maister – znameniti Slovenec, ob tem pa ima še cel kup drugih aktivnosti. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokrat bo nočni obisk potekal nekoliko drugače. Pogovarjali se bomo o – nočnem obisku oziroma bolj natančno, o nočnem programu. Ob 90 letnici radija boste na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko družbenih omrežij to noč voditelju Juretu K. Čoklu lahko zaupali prav vse, kar si mislite o nočeh na nacionalnem radiu. Zanimivo bo – na tej ali oni strani radijskega etra …
Neveljaven email naslov