Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe Nike Zobec, ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj?
V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.
Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.
Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.
Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.
Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.
Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.
Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.
V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.
Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.
Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!
Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.
Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.
Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!
Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.
Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.
Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič.
Neveljaven email naslov