Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
Od prejšnjega nočnega klepeta z Mojco Blažej Cirej se je veliko zgodilo. Tudi veliko hudega. Namesto da bi se pogovarjali, kako vam uspeva vrt in kje ste bili na morju, nas ob poplavljenih hišah, trpečih živalih in avtomobilih stiska pri srcu. Dan solidarnosti in tisoči z lopatami poskušajo povedati prizadetim, da niso sami. Ne, niste sami. Težka mehanizacija, novi mostovi, cenejša elektrika, pomoč vlade in obljube iz tujine – ne bomo vas pustili na cedilu. Vlada, zaščitniki živali, gasilci, vojska in policisti, gorski reševalci … mogoče smo res bolj vase zaprt narod, ampak ko je treba, pa stopimo skupaj. Kar je dober občutek. Če bi radi poklepetali, pa ni nujno samo o poplavah, vas po polnoči pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Gost nocojšnjega nočnega programa iz studia Radia Koper bo Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice koprske glasbene šole, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara sterotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V studio je prišel nekdanji kardiolog, ljubitelj poezije in umetnosti ter predvsem ljubitelj modrine morja. Potapljati se je začel pri šestih letih in potaplja se še danes ter podira svetovne rekorde. Morje, potapljanje in jadranje so njegova strast. Prvo jadrnico iz kompozitnih materialov je zgradil leta 1971, danes pa ga svetovna javnost pozna kot enega izmed vodilnih oblikovalcev plovil. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Japca Jakopina.
V nočnem programu iz našega studia pa se bomo podali v Ljutomer – govorili bomo o zanimivi tradiciji tega vinorodnega in kulturnega središča Prlekij, prisluhnili bomo diamantni maturantki Katarini Grilj, dodali pa bomo tudi odlično glasbo – za to bosta poskrbela slovenska izvajalca Primož Vidovič in Andrej Kos in skladbe, ki jih je pomagal ustvariti producent skupine The Beatles, legendarni George Martin. V pogledu v zgodovino pa se bomo spomnili ustvarjalnega raziskovalca slovenskega časa v podonavski monarhiji, poplebiscitni Koroški in v jugoslovanski državi.
Po diplomi iz arhitekture jo je poklicala glasbena umetnost. Svoje življenje zdaj posveča raziskovanju zvoka in njegovih magičnih pokrajin – skozi petje, vodenje individualnih in skupinskih zvokovno-glasbenih delavnic, poučevanje petja in terapevtsko delo z zvokom. Ob študiju jazzovskega petja in pedagogike na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu se je udeležila različnih izobraževanj s temo zdravljenja z zvokom in terapevtske uporabe glasu, kasneje pa je to znanje poglobila še na Peter Hess® akademiji v Zagrebu. Njeno umetniško glasbeno delovanje je stkano iz interpretacij glasbenega izročila svetovnih kultur, projektov uglasbene poezije in jazzovske glasbe. V zadnjem obdobju jo navdihujeta predvsem atmosferičnost in zvočnost v glasbi ter sodobni ustvarjalni pristopi. O dragocenem izkustvu, ki ga je oblikovalo večletno ustvarjanje, o zaznavanju in čutenju glasbe in prenašanju izkušenj na druge se z Aljo Petric pogovarja Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
Neveljaven email naslov