Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


26.02.2020

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


23.02.2020

Stanislav Gomboc

Ste vedeli, da tudi metulji pojejo, tako kot kobilice? Med kobilicami je večini najljubši murn in čriček, med metuljčki pa najbrž tisti, ki se običajno s pomladjo pojavijo v trebuhu. Kako je s kobilicami , ki jih je lahko na kvadratni kilometer kar 80 miljonov? Zakaj se pojavljajo invazije kobilic, ki nikoli ne trčijo druga ob drugo? To je še več zanimivosti v v pogovoru z žužkoslovcem Stanislavom Gombocem.


22.02.2020

Lucijan Trošt, Pogled v zgodovino krajev na Primorskem

Ljubiteljski zgodovinar Lucijan Trošt iz Cola nad Ajdovščino trenutno pripravlja knjigo o napadih 16. in 19. eskadrilje SAAF (Južnoafriških letalskih sil) na kraje v okolici Trnovske in Banjške planote, kjer so se v postojankah zadrževali nemški vojaki. Letalski napadi so pomenili pomoč XI. korpusu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Zavezniške zračne sile so takrat napadle Idrijo, Col, Grgar, Most na Soči in druge primorske kraje. 21.februarja letos mineva 75 let od prvega napada na Col. Akcije zavezniških zračnih sil in celotno dogajanje v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne bo Lucijan Trošt predstavil novinarki Meti Škvarč.


21.02.2020

Boris Kopitar

Če omenimo žametne vrtnice, je najbrž prva asociacija Boris Kopitar. Ta pesem je postala njegov zaščitni znak. Po polnoči prihaja v studio voditelj in pevec, ki bo v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm odstrl še kakšno tančico s svojega življenja.


20.02.2020

Matjan Cojhter

Podjetnik, tekač, oče in mož Matjan Cojhter je v življenju počel že marsikaj, trenutno pa je direktor invalidskega podjetje, specializiranega za pakiranje, etiketiranje in sestavljanje. Je strasten tekač in ultramaratonec, tudi organizator tradicionalnega Božičkovega teka v Mariboru, blizu pa so mu tudi znanja, kot so NLP, hipnoza, osebna rast in zakon privlačnosti. O vsem tem bomo govorili v prvi uri in pol nočnega klepeta, zato se pridružite Robertu Zajšku, ki je Matjana Cojhterja povabil na klepet.


19.02.2020

Vladimir Mićković

Razmišlja in pripoveduje v več jezikih hkrati. Oblikuje, riše, slika in piše. Ne vse hkrati. Grafični oblikovalec in specialist za blagovne znamke. Soustanovitelj kolektiva Ljudje in veganske iniciative Republika Kucha, ki je postala doma za semiodgovorne hedoniste, ultrautopične idealiste in labradorce. Tisti, ki si izmišlja nove besede. In svoje delo jemlje tako resno, da se nadvse rad šali. Vladimirja Mićkovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


17.02.2020

Urban Stanič

V goste prihaja mlad virtuoz, pianist Urban Stanič. Zdaj se šola na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nastopa na odmevnih koncertih doma in v tujini. Čeprav v zadnjih letih v ospredje postavlja glasbo, je tudi izjemen šahist in matematik. Z glasbenimi nastopi pobira številne nagrade. Pred šestimi leti je zmagal na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, nato pa na finalnem tekmovanju v Kölnu zasedel zavidljivo drugo mesto.


16.02.2020

Marijan Papež

Gost Nočnega obiska je v javnosti zelo znan. Vendar boste s podatkom, da je Ljubljančan, ki pa zdaj živi v Mariboru, težko uganili njegovo ime. Tudi podatek, da je v mladosti treniral košarko, zdaj pa teče in hodi v hribe, vas bo kvečjemu zavedel, saj ni športnik. Če vam pa povemo, da skriti gost bdi nad pokojninsko blagajno, verjetno ne bo težav. Gostimo Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: BoBo


15.02.2020

Ivan Peršolja, O vinu, vinski kulturi in prenosu znanj

"Ob pogledu na predsednika Clintona, ki ni pravilno držal kozarca v rokah, mi ni bilo vseeno," je pred leti po visokem obisku na Brdu pri Kranju povedal predsednik Društva Sommelier Slovenija Ivan Peršolja. Po izobrazbi kemik in ekonomist si je v svoji dolgoletni karieri močno prizadeval za razvoj turizma in tudi zato prejel nagrado za življenjsko delo v gostinstvu, ki jo podeljuje Turistična organizacija Slovenije. V domačih Brdih je bil več kot 16 let zaposlen v Vinski kleti Goriška Brda, kot direktor gostinstva v podjetju Hit in kot predsednik Društva Sommelier Slovenije pa je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja. Na pogovor ga je povabil Iztok Novak.


14.02.2020

Uroš Potočnik

Diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dramski igralec Uroš Potočnik poleg igranja v filmih pripravlja svoje gledališke stvaritve kot igralec, režiser ter pisec besedil in glasbe. Je tudi filmski zanesenjak. V Nočnem obisku bo razkril, kam vse posega njegov radovedni ustvarjalni duh.


13.02.2020

Renata Jakob Roban

Predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban bo predstavila poslanstvo tega društva in programe, s katerimi skušajo pomagati tako odraslim kot otrokom in mladostnikom pri žalovanju ob smrti bližnje osebe. Spregovorila bo tudi o tem, kako uspešni smo pri detabuizaciji smrti na Slovenskem in kdaj bo končno zaživela Hiša hospica. Pred mikrofon jo je povabil Teodor Bostič.


12.02.2020

Aljoša Dekleva

Od kamnite kraške hiše do hiše na havajski pečini nad morjem, zasnove sodobne vasi, stanovanjskih blokov, vrtcev in stanovanj za starejše ali za študente, mestne ulice, spomenika, kulturnega središča in kurirane knjižnice. To je le nekaj del, ki nosijo podpis arhitekturnega studia Dekleva - Gregorič arhitekti, plemenitih izrisov misli v prostoru sedanjosti. Kot gostujoči profesor predava na številnih univerzah po svetu in v okviru Londonske univerze Architectural Association vodi raziskovalni program nanoturizem. Arhitekta Aljošo Dekleva je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


10.02.2020

92. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije

Tudi letos lahko podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, tako imenovanih oskarjev, spremljate na Prvem. Podelitev bosta v družbi filmske kritičarke Ane Jurc z MMC RTVSLO spremljala Nadia Petauer in Jure K. Čokl.


09.02.2020

Mojca Blažej Cirej vabi k sodelovanju, Noč ima svojo moč

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska. Včasih pa mikrofone odpremo vam - poslušalkam in poslušalcem. Spet je tu sobota, ko se polni vtisov zaradi vsega novega, kar se dogaja, lahko zberemo in malo poklepetamo. Povejte svoje mnenje, šalo, opišite svoje življenje. Vaš klic bo sprejela Mojca Blažej Cirej.


08.02.2020

Peter Gergolet

Na začetku slovenskega kulturnega praznovanja se spodobi predstaviti ustvarjalca, ki s svojim delovanjem izpričuje in dokazuje vso geografsko zajetnost in pestrost našega kulturnega prostora. Peter Gergolet je glasbenik in novinar, še najraje pa rocker iz Doberdoba, ki se je pred leti preselil na Tržaško, v Repen. Zaposlen je na deželnem sedežu RAI v Trstu, njegova strast pa je glasba. Kot avtor, kitarist, pobudnik in idejni vodja je deloval v skupinah Fiberglas, Blek panters, Vulture & the Guru …skratka v zasedbah, ki so raznovrstne. Velja za nekakšnega "hit mejkerja" Goriške in Tržaškega Krasa. Pesmi piše in sklada tako v doberdobskem narečju kot v slovenščini. Nenazadnje je Peter Gergolet zaslužen tudi zato, da se je v fokusu glasbenega spektakla znašel krompir, natančneje - ena njegovih hektarsko najbolj donosnih sort - kenebek. V nočnem programu ga bo gostil Armando Šturman.


07.02.2020

Alan Hranitelj

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.02.2020

Petra Škarja

Na nočni klepet prihaja Petra Škarja, pisateljica, soavtorica in zapisovalka zgodb drugih, ki je že od malih nog zaljubljena v knjige in slovenski jezik, poznamo pa jo tudi kot podjetnico in popotnico, ki v zadnjem času obožuje sončne vzhode v gorah in ji nikoli ne zmanjka energije in nasmeha na obrazu. Prisluhnite malo po polnoči, ko bo z njo klepetal Robert Zajšek.


05.02.2020

Maša Hawlina

Srečate jo lahko povsod, kjer mladi z akcijami in pogovori opozarjajo na pravico do dostojne strehe nad glavo za vse. Magistrska študentka sociologije se raziskovalno ukvarja s področji stanovanjske preskrbe, zadružnih modelov bivanja in neoliberalizacije mesta. Ne le kot teoretičarka: je namreč članica zadruge Zadrugator, ki načrtuje popolnoma realne in uresničljive zamisli o lažjem in dostopnejšem sobivanju v obdobju pretiranih cen stanovanj in oderuških najemnin. Vidite pa jo lahko tudi na predstavah sodobnega plesa. Zadnje čase manj pogosto, kot bi si želela, vendar ples ostaja njena velika ljubezen. Mašo Hawlina je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


03.02.2020

Nočni obisk Alya Elouissi

V prvih minutah ponedeljka pride na nočni obisk vsestranska mlada umetnica, igralka in pevka Alya Elouissi, ki že nekaj let znanje in izkušnje nabira v tujini, od Londona do Moskve. Igrati je začela že kot osnovnošolka, leta 2007 pa prejela nagrado za najobetavnejšo mlado igralko na Festivalu gledaliških sanj. Pri devetnajstih je odšla v London; tam je dobila priložnost tudi za nastop v velikih filmskih produkcijah, kot sta seriji Black Mirror in Silent Witness ter film Dojenček Bridget Jones. Trenutno na Ruski akademiji dramskih umetnosti v Moskvi študira dramsko igro, lani pa je izdala tudi svoj prvi album z naslovom »My love«, moja ljubezen. O vseh svojih ljubeznih bo Alya Elouissi pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač v ponedeljek malo po polnoči.


02.02.2020

Tilen Lotrič

Mladi glasbenik Tilen Lotrič pravi, da je zaljubljen v umetnost. Že kot otrok je prepeval v zborih, obiskoval glasbene šole, se učil petja in igranja na harmoniko. Njegova ljubezen do petja, nastopanja in tudi gledališča je z leti rastla; na oder je postavil modernistično dramo z naslovom Jaz, Batman, se s koncerti odpravil na samostojno glasbeno pot in združil moči s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki. Pred kratkim je skupaj z Nušo Derenda izdal novo skladbo z naslovom Pokliči kdaj in se hkrati s Poskočnimi muzikanti odpravil v čisto druge glasbene vode. O glasbi, življenju, uspehih in tudi padcih več Tilen Lotrič v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


Stran 62 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov