Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


12.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


11.08.2019

Urban Urbanc

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


08.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


05.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


04.08.2019

Lara Paukovič

Lara Paukovič je kljub svoji mladosti pred kratkim izdala že drugi roman. Oba, Poletje v gostilni in Malomeščani, pripovedujeta zgodbe mladih, ki se tukaj in zdaj soočajo z izzivi življenja. Pripovedi so del realnega sveta. Prekarnost, partnerska razmerja, odnos do drugih, stereotipna razmišljanja, tudi nestrpnost do prišlekov, funkcioniranje prek sodobnih družbenih orodij, to so rdeče niti obeh pripovedi, pa tudi Larinih novinarskih člankov.


03.08.2019

Maja Križmančič

Gostja nočnega programa bo Maja Križmančič, ustanoviteljica in idejni vodja start-up podjetja Flexyteam, ki si želi postati vodilno na področju izvajanja in trženja storitev poklicnega usposabljanja, razvoja strokovnih kadrov in promocije gostinsko-turističnih poklicev. Križmančičeva je bila skoraj 20 let zaposlena v družbi LifeClass, dolgo kot izvršna direktorica za hotelsko operativo. Izkušnje je lani povezala z ustvarjalnostjo in podjetnostjo ter ustvarila prvo slovensko specializirano aplikacijo za povezovanje iskalcev dela in delodajalcev v turistično-gostinski dejavnosti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


01.08.2019

Bogdan Mak

Obiščite posestvo SONČNI RAJ v neposredni bližini Maribora, prebudite avanturista v sebi in spremenite pogled na svet, pravi Bogdan Mak, ki je skupaj s Petro lastnik tega posestva. Hkrati pa je tudi organizator vseh vsebin, ki jih tam ustvarjajo. In teh ni malo. Predstavil jih bo po polnoči – izvedeli boste, kaj je Zipline ali Čebelji let, kaj CBD kaplice in kaj Medeni park, pa še veliko drugega. Pripravlja Darinka Čobec.


29.07.2019

Dana Budisavljević

Režiserka Dana Budisavljević je gotovo absolutna zmagovalka tokratnega filmskega festivala v Pulju. Njen film Dnevnik Diane Budisavljević je pometel s konkurenco. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka je deset let raziskovala zgodbo humanitarke Diane, Zagrebčanke, po rodu Avstrijke, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Po koncu vojne je bila nezaželena, njena vloga pa povsem pozabljena. Film prinaša veliko sporočil, ki so aktualna še danes. Kot pravi režiserka: “Film sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.” Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.


28.07.2019

Marko Roblek

Marko Roblek, avtor bloga Minimalist, bosonogi maratonec in paleolog, je eden ustanovnih članov Vitezov dobrega teka in pobudnik blejske Nočne 10-ke. Je tudi avtor knjige Zagret za tek, katere rdeča nit so kolumne v katerih razmišlja o teku, tekačih, vesolju in sploh vsem. O bosonogem teku, teku na sploh in vsem vmes, bomo z Markom Roblekom govorili v nedeljskem nočnem obisku.


27.07.2019

Karmen Špacapan

Medijski svet jo je pritegnil že kot dijakinjo, ko je v novogoriškem studiu Radia Koper soustvarjala oddajo Mladi val. Na tržaški fakuleti je vpisala študij zgodovine in se po diplomi povsem zapisala novinarstvu. Danes je Karmen Špacapán iz Šempetra pri Gorici urednica več izdaj tedenskih in mesečnih revij in odlična poznavalka slovenske estrade. Pred mikrofon jo je povabil Sandi Škvarč. V pogovoru tudi o povezanosti njene družine z letenjem, ki pa je ni premamilo do te mere, da bi očetu in bratu sledila med pilote.


26.07.2019

Dušan Papež

Ta konec tedna bo v Kamniški Bistrici potekal jubilejni 20-i Gorski tek na Grintovec. V Nočnem obisku se nam pridružil Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja, ki bo razkrival zakulisje dvajsetih tekov. Tek na Grintovec je postal znan po vsem svetu, ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti in srčnosti številnih pomočnikov, ki so ga vzeli za svojega. Nočni gost bo govoril tudi o tem, kje so meje mogočega, kdo si lahko lasti častni naziv kralj Grintovca in zakaj je ta tek zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.


25.07.2019

Karmen Razlag

Reka Drava je zaradi projekta Dravska kolesarska pot vse bolj privlačna za rekreativne kolesarje. Cilj projekta je vzpostaviti sodobno kolesarsko povezavo po celotni dolžini reke Drave od avstrijske do hrvaške meje. Projekt predstavlja Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Pripravlja Bratko Zavrnik.


24.07.2019

Vojko Gantar, upokojeni pilot miga

Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota. Vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Vojko Gantar bo to noč po polnoči prišel tudi v studio nočnega programa, na nočni obisk ga je povabila Darja Pograjc.


22.07.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


21.07.2019

Anja Pavlin

Na nočni obisk ob začetku nedeljske noči prihaja vsestranska Anja Pavlin – pevka, pisateljica, aranžerka glasbe in članica dveh glasbenih skupin Indigo in Tretji kanu, pri katerih je tudi avtorica besedil in pevka večine skladb. S skupino Indigo je na poletni solsticij izdala drugi album z naslovom Nikrmana, veliko sodeluje tudi z drugimi glasbeniki. Z Nano Milčinski je tako med drugim skupaj uglasbila osem skladb z njenega albuma Nanine pesmi. Tudi sama piše knjigo v verzih, ki bo izšla naslednje leto. Več o njenem glasbenem in pisateljskem ustvarjanju pa bo Anja Pavlin povedala več v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


20.07.2019

Spačkarji

Slovenci obožujemo stare avtomobile. Pri nas imamo namreč največ starodobnikov na prebivalca. In če obstaja na svetu vozilo, v katerem so ujeti mladost, svoboda in nenavaden dizajn, je to zagotovo legendarni citroënov model CV2 oziroma »spaček«. Ti že od nekdaj navdihujejo različne generacije, po njem so segali tako družine kot študenti, svetovni vagabundi, intelektualci in politiki. Zato imajo lastniki teh avtomobilov poseben način življenja. Letos praznuje blagovna znamka Citroën sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40-letnico. Zato bomo v nočnem programu gostili člana goriške sekcije, nočni voditelj Boštjan Simčič bo z veseljem postal sopotnik kultnega vozila z dvocilindrskim motorjem.


19.07.2019

Robin Turk

Nočni gost je Robin Turk, ki bo govoril o svojih izkušnjah pri delu z zasvojenci z drogami in o tem, zakaj se je sploh odločil za to delo. Pa tudi o svoji največji strasti, to je potovanjih. Robin se kot navdušen kolesar, pa tudi tekač, na potovanja pogosto odpravi s kolesom. Že ta konec tedna tako potuje v Kanado.


18.07.2019

Oto Vrhovnik

Na nočni obisk pride Oto Vrhovnik, profesor, magister znanosti, skladatelj in saksofonist svetovnega slovesa. Sodeluje z različnimi orkestri, npr. z Dunajskimi filharmoniki, Državno opero na Dunaju, Berlinskimi filharmoniki ... Do upokojitve je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Rad pa igra in posname tudi glasbo 60-ih in 70-ih let, ki ga spremlja vse od mladosti. Gost bo živo zaigral tudi v našem studiu. Glasbeno zanimiv nočni klepet pripravlja Robert Zajšek.


17.07.2019

Katja Simić

Bližnjic do popolne postave ni, pravi gostja nocojšnjega Nočnega obiska. Ne zagovarja hitrih rešitev, ki jih ponujajo razna »new age« gibanja. Njeni nasveti in napotki so preverjeni ter strokovno utemeljeni. Nocoj po polnoči bomo v studiu gostili diplomirano dietetičarko Katjo Simić. Zanjo je prehransko svetovanje več kot le štetje kalorij. Ali vas zanima, kako sestaviti jedilnik, da bo skupaj z gibanjem topil odvečne kilograme? Katerih hranil bi moralo biti v naši prehrani največ in katerih ne bi smeli nikoli izpustiti? In ne nazadnje, ali se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč? Ali skrivnost zdravja in zdravega življenja tiči drugje? Tudi vaša vprašanja bodo za Katjo Simić dober izziv, zato vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Na nočno druženje vas vabita Katja Simić in Iztok Konc.


Stran 70 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov