Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Kava v mačji družbi je sladka tudi brez sladkorja
Ker v mestih življenje teče hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka. Ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej sta v tem zaslutila priložnost za razvoj inovativne poslovne ideje, ki sta jo črpala iz svoje ljubezni do živali. Nastal je Cat Caffe, prva mačja kavarna v Sloveniji.
“Naše mačke namesto, da bi se podnevi igrale, ko imamo največ gostov, se lovijo ponoči,” o nočnem življenju mačk v kavarni razlaga Robert. Pred nekaj dnevi je zjutraj naletel na razbito steklo nad pultom in takoj pomislil na vlom. Po pregledu posnetkov nadzornih kamer pa je presenečen ugotovil, da je glavna krivka za škodo ena izmed večjih mačk v kavarni. Celo steklar, ki je menjal steklo, ni verjel, da bi kaj takega lahko povzročila mačka.
Ampak potem je pa pač videl Meri pa rekel: “No, ta mačka pa mogoče bi lahko to naredila.”
Mačke je bilo treba pred odprtjem kavarne vzgojiti oz. socializirati. V pol leta življenja pri Tini in Robertu so se mačke tako naučile uporabljati mačje stranišče, naučile so se, da ne smejo praskati gostov, da se pustijo božati in da reagirajo na klic, ki naznanja hranjenje.
Srečo sva imela tudi s karakterji naših mačk, da so prijazne mačke, da niso agresivne. Ker to ne bi bilo primerno za kavarno.
Ker je Maine Coon precej velika mačja pasma, so vzreditelji Tini dali zanimiv nasvet: naj mačko, če jo ta ugrizne, ugrizne nazaj.
“Najprej sva dobila idejo že doma, od najine prijateljice iz Amsterdama in potem sva šla z namenom na Dunaj,” o prvih korakih pove Tina. Dunajski Cafe Neko je par obiskal iz poslovne in osebne radovednosti. Proti domu sta odšla navdušena, ampak do končne izvedbe je preteklo še precej časa.
Najprej za začetek sva pogledala, če je sploh možno to v Sloveniji. Nakar sva ugotovila, da neke zakonodaje na to ni napisane, ker tega se še nihče ni lotil.
Prakso sta črpala iz drugih podobnih kavarn po svetu. Od tod tudi odločitev, da bo higienski standard čim višji: uvedla sta mačji bonton, zasteklila prostor za pripravljanje pijače in hrane, poskrbela za higieno rok.
Ko prideš v sam lokal, imamo takšen steklen vetrolov in vidiš potem mize in šank, ki je zastekljen z ogromno stekleno steno. Na vsaki strani so steklena vrata in potem zadaj mi pripravljamo stvari, ki jih stranke naročijo.
Vseh 8 prebivalcev kavarne lahko podrobneje spoznate spodaj:
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Kava v mačji družbi je sladka tudi brez sladkorja
Ker v mestih življenje teče hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka. Ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej sta v tem zaslutila priložnost za razvoj inovativne poslovne ideje, ki sta jo črpala iz svoje ljubezni do živali. Nastal je Cat Caffe, prva mačja kavarna v Sloveniji.
“Naše mačke namesto, da bi se podnevi igrale, ko imamo največ gostov, se lovijo ponoči,” o nočnem življenju mačk v kavarni razlaga Robert. Pred nekaj dnevi je zjutraj naletel na razbito steklo nad pultom in takoj pomislil na vlom. Po pregledu posnetkov nadzornih kamer pa je presenečen ugotovil, da je glavna krivka za škodo ena izmed večjih mačk v kavarni. Celo steklar, ki je menjal steklo, ni verjel, da bi kaj takega lahko povzročila mačka.
Ampak potem je pa pač videl Meri pa rekel: “No, ta mačka pa mogoče bi lahko to naredila.”
Mačke je bilo treba pred odprtjem kavarne vzgojiti oz. socializirati. V pol leta življenja pri Tini in Robertu so se mačke tako naučile uporabljati mačje stranišče, naučile so se, da ne smejo praskati gostov, da se pustijo božati in da reagirajo na klic, ki naznanja hranjenje.
Srečo sva imela tudi s karakterji naših mačk, da so prijazne mačke, da niso agresivne. Ker to ne bi bilo primerno za kavarno.
Ker je Maine Coon precej velika mačja pasma, so vzreditelji Tini dali zanimiv nasvet: naj mačko, če jo ta ugrizne, ugrizne nazaj.
“Najprej sva dobila idejo že doma, od najine prijateljice iz Amsterdama in potem sva šla z namenom na Dunaj,” o prvih korakih pove Tina. Dunajski Cafe Neko je par obiskal iz poslovne in osebne radovednosti. Proti domu sta odšla navdušena, ampak do končne izvedbe je preteklo še precej časa.
Najprej za začetek sva pogledala, če je sploh možno to v Sloveniji. Nakar sva ugotovila, da neke zakonodaje na to ni napisane, ker tega se še nihče ni lotil.
Prakso sta črpala iz drugih podobnih kavarn po svetu. Od tod tudi odločitev, da bo higienski standard čim višji: uvedla sta mačji bonton, zasteklila prostor za pripravljanje pijače in hrane, poskrbela za higieno rok.
Ko prideš v sam lokal, imamo takšen steklen vetrolov in vidiš potem mize in šank, ki je zastekljen z ogromno stekleno steno. Na vsaki strani so steklena vrata in potem zadaj mi pripravljamo stvari, ki jih stranke naročijo.
Vseh 8 prebivalcev kavarne lahko podrobneje spoznate spodaj:
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Za gosta, ki prihaja na nočni obisk, ni lepšega od sprehoda po mestu z bogato zgodovino in s kulturno dediščino. Bogdan Macarol je biolog, zadnje čase se posveča turističnemu vodenju po Krasu in Brkinih, kamor običajno zanese turista ali izletnika, ki ga zanima naravna dediščina ter prvobitna podoba kraja in pokrajine. Doživljajski turizem je treba predvsem občutiti, pravi gost, ki ga je pred mikrofon povabila Barbara Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Človek, ki ima vero vase in ki nekje na obzorju vselej vidi svojo svetlo zvezdo, se slej ko prej izvije iz vsakega, na videz še tako brezizhodnega položaja in si ustvari svoja Nebesa. Pa čeprav mala in čeprav pod Pohorjem … O romanu Nebesa pod Pohorjem bo voditelj nočnega programa Zoran Turk govoril z avtorjem, slovenskim dramatikom in pisateljem satirične drame, Tonetom Partljičem.
Na nočni obisk prihaja prejemnica letošnje Borštnikove nagrade za kostumografijo v predstavi Peer Gynt. Modna oblikovalka, ki s sestro Svetlano ustvarja oblačila pod imenom JSP, je v gledališki prostor stopila ob prihodu v Slovenijo. Od takrat je oblikovala že mnogo odmevnih kostumografij, katerih podobe ostajajo v spominu gledalcev. Oblačila znamke JSP pa so spet čisto samosvoja, močna urbana zgodba. Čeprav se svetova tudi prepletata: včasih se moda vtihotapi v kostume in drugič spet kostumografija vpliva na oblikovanje podob, ki nastopajo na odru življenja. Jeleno Proković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Že od nekdaj me je zanimala narava in v njej sem se najbolje počutila,« pravi tokratna nočna gostja, mag. biologije Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da je narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v Botaničnem vrtu in različne projekte, med njimi še posebej na projekt nabiranja semen za Milenijsko semensko banko v Kew in sodelovanja z Mestno občino Ljubljana v času zelene prestolnice. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv in nikoli kot problem. Njeno vodilo je, da je s pozitivnim pristopom vse lažje in da je v vsaki stvari treba poiskati nekaj dobrega.
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
V nočnem programu gostimo sodelavca z druge strani ulice OF v Kopru, televizijskega snemalca Steva Vujića. V Kopru rojeni Stevo, po starših s pridihom dalmatinske krvi, je skrbno vpet v lokalni prostor, tako profesionalno kot amatersko. In prav zaradi te pripadnosti se je pred leti lotil projekta obuditve, ali bolje, ohranjanja tehnične dediščine Tomosa. Uspešno, projekt je pod streho. V Kopru je dediščina, ki so jo ustvarjali naši starši, kot pravi, shranjena v Tomos muzeju. Stevo je tudi fotograf, njegova največja ljubezen pa je trenutno glasba, vselej prisotna nekje v ozadju. V sestavu “Mi trije” z Gordano in Jadrankom preigravajo in pojejo glasbo velikih primorskih avtorjev, ki so v prostoru pustili neizbrisni pečat, vzdušje na nastopih pa patriotsko začinijo tudi z istrsko ljudsko glasbo. Zgovornega vsestranskega Steva Vujića je v goste povabil Sandi Škvarč.
Ivana je soustanoviteljica in gonilna sila inštituta za sodobno družino Family Lab Slovenija, ki je nastal nedolgo zatem, ko ji je po naključju padla v roke knjiga danskega družinskega terapevta Jesperja Juula Kompetentni otrok. V naravi nekaterih naključij je, da postanejo usodna in tako družinski laboratorij uspešno deluje že deveto leto. Njena predstavitev na spletni strani inštituta se začne z besedami:“Sem ženska s precej energije, hitrih misli in včasih prehitrega jezika. Po duši aktivistka in idealistka.“ Ivano Gradišnik je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Tokrat bomo gostili upokojenega železničarja Mihaela Bučarja, ki z enciklopedično natančnostjo pripoveduje o zgodovini in razvoju slovenskih železnic, o svetlih in temnih plateh železne ceste na Slovenskem ter o dogodkih, ki so zaznamovali življenje železničarjev. Povod za pogovor je letošnji jubilej, 170 let od prihoda prvega vlaka na slovensko ozemlje. V Šentjurju je tudi na njegovo pobudo pred dobrim desetletjem in pol nastal Muzej južne železnice. Kaj vse ponuja na ogled ta muzej? Tudi o tem, po polnoči, v pogovoru s Teodorjem Bostičem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga se ob dolgih jesenskih večerih še kako prileže. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo, bo v tokratnem nočnem obisku povedala mag. Jelka Gazvoda, ki je osrednji del svoje poklicne poti posvetila Mestni knjižnici Ljubljana. V strokovnem knjižničnem okolju dela od leta 1981, tedaj se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, sodelovala je pri razvoju NUK in sistema Cobiss ter v devetdesetih letih ustanovila slovenski ISSN center. Trinajst let je bila glavna urednica revije Knjižnica, od leta 2008 pa je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, kjer skupaj s sodelavci razvija tehnološko sodobno in vsebinsko raznovrstno, k ljudem usmerjeno splošno knjižnico. Z mag. Jelko Gazvoda se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Doktorica Veronika Rot Gabrovec je anglistka, lektorica na filozofski fakulteti, kjer med drugim predava tudi o avstralski kulturi in književnosti. Pripravlja tudi izobraževanja za učitelje angleščine in je članica Bralnega društva Slovenije. V prvih minutah nedelje nas bo odpeljala na popotovanja, in to – v različne svetove. Tiste, ki jih odkrivamo s tujimi jeziki, tiste, v katere nas odpelje branje in tiste, v katere pridemo kot popotniki. Takšna je bila zanjo poleti tudi Nova Zelandija, kjer se je udeležila tudi konference Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Doktorico Veroniko Rot Gabrovec je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Twirling je v Desklah trenutno najbolj priljubljen ženski šport. Zaživel je že pred več kot dvema desetletjema z ustanovitvijo Twirling Kluba Deskle. Lani so jubilej praznovali s prireditvijo, ki so jo povezali pod slogan 20 čarobnih let twirlinga. Za to priložnost so pripravili plesno predstavo Čarovnik iz Oza, na kateri so nastopile vse članice kluba. Občinstvu so tudi predstavili kroniko svojega delovanja. Ob številnih uspehih, ki jih članice dosegajo, velja deskljanski twirling klub za enega boljših v državi. Zato smo na tokratni nočni klepet povabili trenerki, mentorici in najboljši tekmovalki kluba. Mažoretne palice bosta spretno vrteli Suzana Šuligoj in Ana Kašček Bučinel. K poslušanju vabi voditelj Boštjan Simčič.
Reševalci imajo v naši državi, kakor pravijo tudi sami, velik ugled in nizke plače. Delo, ki ga opravljajo, je zato v veliki meri bolj življenjsko poslanstvo v korist vseh tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč. Vsako leto se reševalci iz vse Slovenije srečajo na Rogli, kjer se pomerijo na tradicionalnem tekmovanju, ki temelji na njihovem poklicnem znanju. Voditelj Jure K. Čokl bo to noč v studiu gostil člana zmagovalne ekipe – Matjaža Andrejca in Darka Zabukovška. Verjetno v našem studiu že dolgo nismo bili tako varni!
Kaj imajo skupnega magisterij iz poslovodenja in organizacije, zavarovalništvo, nevrolingvistično programiranje, motivacija, tek, Berlinski maraton, trail in gore?? Vse omenjeno je del življenja naše nočne gostje Marjane Žnidaršič, ki jo je na Nočni obisk povabil Robert Zajšek.
Večina ljudi živi od plače do plače, zapravi več kot zasluži in ne razmišlja o finančni prihodnosti, so pokazale različne raziskave in ankete o upravljanja z osebnimi financami. Ali potem takem odrasli potrebujejo finančno opismenjevanje? Kaj pomeni "finančni coaching"? Varčnost je lepa čednost, vendar, ali je to dovolj, da bomo uspešno načrtovali finančno prihodnost ter dobro krmarili med čermi kreditiranja, davkov in plemenitenja premoženja? Odgovore prinaša na nočni obisk Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun ter prvi finančni coach oziroma prva finančna inštruktorica v Sloveniji. Smo res pred novo globalno finančno krizo in ali je denar še vedno ali še bolj sveta vladar? Ano Vezovišek je na nočni klepet povabil Bojan Leskovec.
Nedavna anketa je razkrila, da v Sloveniji ni človeka, ki v svojem družinskem, sorodstvenem ali prijateljskem krogu ne bi poznal vsaj ene osebe, ki ima težave z alkoholom. Kljub temu pa je pogovor o alkoholizmu pri nas še vedno tabu, povezan z občutki sramu in krivde. Še bolj skrit in neizrečen pa je problem škodljivega pitja pri ženskah. Na Nočni obisk prihaja socialna delavka Breda Lepoša. Že več kot tri desetletja pomaga ljudem s težavami z alkoholom in vodi programe urejanja. Z nami pa bo tudi gospa Anna, ki je alkoholizem premagala ob močni podpori svojega moža. Njunim izkušnjam prisluhnite nocoj po polnoči. V studiu nočnega programa ju bo gostil Iztok Konc.
Na nočni obisk prihaja gorski zdravnik letalec, reševalec, alpinist, član mnogih alpinističnih odprav, med drugim tudi himalajske odprave Dava Karničarja, ko je ta smučal z vrha Everesta. Jurij Gorjanc je tudi kirurg. Zanj pravijo, da življenje zajema z veliko žlico, in že več let, vsako jesen, vsaj en teden operira v tretjem svetu. Trenutno deluje v sosednji Avstriji v Šentvidu pri Glini. Zakaj je pred petimi leti po dvanajstletnem delovnem obdobju iz bolnišnice v Slovenj Gradcu odšel delat v bolnišnico na avstrijskem Koroškem, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.
Na nočni obisk prihaja Boris Čok, ki je letos prijel priznanje Občine Sežana za ohranjanje kamnite kulturne dediščine na Krasu in za povezovanje prebivalcev na čezmejnem kraškem območju. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjala o staroverskem izročilu, ki so mu ga predali predniki in sovaščani, ter o pomenu ohranjanja suhozidov, pastirskih hišic in drugih elementov kamnoseške dediščine, po katerih je prepoznavna kraška krajina. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Neveljaven email naslov